Žrtve nesreč v gozdu največkrat moški srednjih let in starejši
Rešitev bi bila sicer profesionalizacija dela v gozdu, a manjši lastniki gozdov se redko odločijo za to, da bi za spravilo in sečnjo najeli pomoč.
Odpri galerijo
Podiranje dreves na Rožniku v Ljubljani. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Sečnja in spravljanje lesa gresta počasi h koncu in tudi letos dela v gozdu niso minila brez smrtnih žrtev. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) se je zgodilo 73 delovnih nesreč*, dela v gozdu so zahtevala tri smrtne žrtve. Lani in leta 2017 sedem oziroma šest, leto pred tem kar 11.
»Izkušnje in natančnejše analize nezgod so pokazale, da se večina nesreč pripeti zaradi podcenjevanja nevarnosti pri gozdnem delu, neuporabe osebne varstvene opreme za delo, nepoznavanje tehnik dela, zastarelih ali slabo vzdrževanih delovnih naprav (motorna žaga, traktor) in slabe psihofizične pripravljenosti tistih, ki izvajajo dela,« je povedal Jurij Beguš, vodja službe za gozdno tehniko in ekonomiko Zavoda za gozdove Slovenije.
Največ nezgod se zgodi moškim srednjim let in starejšim. »Za mlade je delo v gozdu najbrž manj zanimivo ali pa so njihove psihofizične sposobnosti na relativno višji ravni glede na starejšo populacijo. Izrazito veliko nezgod se namreč zgodi po petdesetem letu.«
Delo v gozdu je zahtevno, potrebna so določena znanja, poleg tega je ključna varovalna oprema, kamor spadajo čelada, rokavice, hlače z všito varovalno mrežico in primerna obutev.
»Nujno je, da gredo lastniki gozdov na tečaj za varno delo z motorno žago, saj se največ nesreč zgodi ravno pri sečnji. Sicer jih je precej tudi pri spravilu lesa s traktorjem in v kombinaciji obojega. Tečaji so brezplačni,« je priporočila Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije. Ureznina v vitalne dele telesa, še posebej v dimlje, je pogosto usodna, saj človek izkrvavi že v nekaj sekundah.
»V povprečju zadnjih enajst let znaša število mrtvih pri delu v gozdu med nepoklicnimi izvajalci del 11,8. V tem času je bilo na eno smrtno nesrečo v zasebnih gozdovih posekanih 375.000 m3 lesa, to pomeni več kot 3,5-krat več lesa kot pred letom 1994. To je podatek, ki jasno kaže, da se je varnost pri delu v obravnavani populaciji v primerjavi s preteklostjo povečala, čeprav je nekoliko naraslo tudi absolutno število smrtnih nesreč,« je pri tem dodal Jurij Beguš.
Rešitev za manj nezgod bi bila profesionalizacija dela v gozdu, a manjši lastniki gozdov, teh je v Sloveniji največ, se le redko odločijo za to, da bi za spravilo in sečnjo najeli profesionalno pomoč. »Ker so v gozdu le občasno, niso spretni pri ravnanju z motorno žago, najem izvajalca, ki bi jim v gozdu podrl nekaj kubičnih metrov lesa, pa se jim zdi nepotreben.« Sogovornica meni, da bi bilo zato smiselno povezovanje malih lastnikov gozdov, ki bi za delo najeli izkušenega izvajalca.
Pri profesionalnih gozdnih delavcih je nesreč bistveno manj, čeprav se dogajajo. »Tudi izkušeni gozdarji namreč ne morejo vedno predvideti, kam bo padlo drevo,« je povedala Nike Krajnc. V času žledoloma pa do lanskega leta je bilo delo v gozdu še toliko bolj zahtevno, saj zahteva delo v poškodovanih gozdovih bistveno več predznanja. Marjan Dolenšek z Gozdarskega inštituta Slovenije število žrtev nesreč v gozdu pripisuje tudi dejstvu, da so se ljudje v zadnjih letih pogosteje odločili, da bodo šli sami v gozd in nabrali les za kurjavo, s čimer so hoteli privarčevati nekaj denarja.
Gozd je živ organizem in kot tak nepredvidljiv, zato strokovnjaki pred posegi vanj svetujejo veliko previdnost. Nekaj privarčevanih evrov, ki bi jih porabili za strokovno pomoč, ne more odtehtati hudih poškodb ali celo izgube življenja. Tudi sicer lahko nestrokovna izvedba del v gozdarstvu vodi do trajnih poškodb gozda samega oziroma sestoja, s čimer si lastniki zmanjšujejo vrednost gozda.
*URSZR vodi skupno evidenco o delovnih in rudniških nesrečah
»Izkušnje in natančnejše analize nezgod so pokazale, da se večina nesreč pripeti zaradi podcenjevanja nevarnosti pri gozdnem delu, neuporabe osebne varstvene opreme za delo, nepoznavanje tehnik dela, zastarelih ali slabo vzdrževanih delovnih naprav (motorna žaga, traktor) in slabe psihofizične pripravljenosti tistih, ki izvajajo dela,« je povedal Jurij Beguš, vodja službe za gozdno tehniko in ekonomiko Zavoda za gozdove Slovenije.
Največ nezgod se zgodi moškim srednjim let in starejšim. »Za mlade je delo v gozdu najbrž manj zanimivo ali pa so njihove psihofizične sposobnosti na relativno višji ravni glede na starejšo populacijo. Izrazito veliko nezgod se namreč zgodi po petdesetem letu.«
Pri smrtnih nesrečah je bilo tako rekoč enako število poškodb glave ali trupa. FOTO: Dejan Javornik
Delo v gozdu je zahtevno, potrebna so določena znanja, poleg tega je ključna varovalna oprema, kamor spadajo čelada, rokavice, hlače z všito varovalno mrežico in primerna obutev.
»Nujno je, da gredo lastniki gozdov na tečaj za varno delo z motorno žago, saj se največ nesreč zgodi ravno pri sečnji. Sicer jih je precej tudi pri spravilu lesa s traktorjem in v kombinaciji obojega. Tečaji so brezplačni,« je priporočila Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije. Ureznina v vitalne dele telesa, še posebej v dimlje, je pogosto usodna, saj človek izkrvavi že v nekaj sekundah.
Podrobnejša analiza nesreč za leto 2018 pokaže, da se je največ nesreč zgodilo pri sečnji (58 odstotkov), sledita spravilo lesa (32 odstotkov) in izdelava drv. Pri smrtnih nesrečah je bilo tako rekoč enako število poškodb glave ali trupa, medtem ko pri težjih in lažjih nesrečah prevladujejo poškodbe nog in trupa.
»V povprečju zadnjih enajst let znaša število mrtvih pri delu v gozdu med nepoklicnimi izvajalci del 11,8. V tem času je bilo na eno smrtno nesrečo v zasebnih gozdovih posekanih 375.000 m3 lesa, to pomeni več kot 3,5-krat več lesa kot pred letom 1994. To je podatek, ki jasno kaže, da se je varnost pri delu v obravnavani populaciji v primerjavi s preteklostjo povečala, čeprav je nekoliko naraslo tudi absolutno število smrtnih nesreč,« je pri tem dodal Jurij Beguš.
Pri profesionalnih gozdnih delavcih je nesreč bistveno manj, čeprav se dogajajo. FOTO: Dejan Javornik
Ena od rešitev? Profesionalizacija dela v gozdu
Rešitev za manj nezgod bi bila profesionalizacija dela v gozdu, a manjši lastniki gozdov, teh je v Sloveniji največ, se le redko odločijo za to, da bi za spravilo in sečnjo najeli profesionalno pomoč. »Ker so v gozdu le občasno, niso spretni pri ravnanju z motorno žago, najem izvajalca, ki bi jim v gozdu podrl nekaj kubičnih metrov lesa, pa se jim zdi nepotreben.« Sogovornica meni, da bi bilo zato smiselno povezovanje malih lastnikov gozdov, ki bi za delo najeli izkušenega izvajalca.
Spletni sistem mojgozdar.si ponuja več kot 780 izvajalcev gozdarskih storitev, na katere se lahko obrnejo vsi, ki bi radi izkušenega in izobraženega profesionalca.
Pri profesionalnih gozdnih delavcih je nesreč bistveno manj, čeprav se dogajajo. »Tudi izkušeni gozdarji namreč ne morejo vedno predvideti, kam bo padlo drevo,« je povedala Nike Krajnc. V času žledoloma pa do lanskega leta je bilo delo v gozdu še toliko bolj zahtevno, saj zahteva delo v poškodovanih gozdovih bistveno več predznanja. Marjan Dolenšek z Gozdarskega inštituta Slovenije število žrtev nesreč v gozdu pripisuje tudi dejstvu, da so se ljudje v zadnjih letih pogosteje odločili, da bodo šli sami v gozd in nabrali les za kurjavo, s čimer so hoteli privarčevati nekaj denarja.
Gozd je živ organizem in kot tak nepredvidljiv, zato strokovnjaki pred posegi vanj svetujejo veliko previdnost. Nekaj privarčevanih evrov, ki bi jih porabili za strokovno pomoč, ne more odtehtati hudih poškodb ali celo izgube življenja. Tudi sicer lahko nestrokovna izvedba del v gozdarstvu vodi do trajnih poškodb gozda samega oziroma sestoja, s čimer si lastniki zmanjšujejo vrednost gozda.
*URSZR vodi skupno evidenco o delovnih in rudniških nesrečah
