Župan 
Alojz Sok 
ukazal zažig umetniških slik

Gasilci so po navodilu ormoškega župana uničili veliko del slikarja Zlatka Gnezde, ki ga o čistki niso niti obvestili.

Objavljeno
29. december 2013 19.53
Dejan Karba, Murska Sobota
Dejan Karba, Murska Sobota

Ormož – Akademskemu slikarju Zlatku Gnezdi so prejšnji teden vdrli v atelje in mu odnesli za okrog 100.000 evrov del in osebnih predmetov. Ormoški policisti so po ogledu zapisali, da so Gnezdi atelje po navodilu župana Alojza Soka (NSi) izpraznili gasilci.

Ti so umetnikove stvari dejansko skurili (na pogorišču so našli več dokazov uničenja), ogorčeni Gnezda pa bo proti storilcem vložil ovadbo. Policija bo po besedah Bojana Kitela iz PU Maribor na tožilstvo poslala svoje poročilo.

Župan Sok, ki je po pričanju gasilcev prisostvoval razdejanju in jim celo narekoval, kaj naj odvržejo in kaj naj pustijo, dejanja ne obžaluje in trdi, da umetniku niso ničesar uničili.

»To je več kot izbris. Brez besed sem.«

Akademski slikar Zlatko Gnezda je zaradi vandalske čistke njegovega ateljeja ostal brez vseh svojih skic, študij, grafik, strokovne literature in osebne korespondence z nekaterimi slovenskimi slikarji. Skurili so mu tudi vse izvode revije Flash Art, ki jih je zbiral med letoma 1983 in 1992, pogreša pa tudi svojo zbirko revije Kunstforum. Ostali so mu le veliki formati olj na platnu.

»To je več kot izbris. Brez besed sem,« nam je Zlatko Gnezda prizadeto iztisnil brskajoč po pogorišču, na katerem so bile tudi dva dni po nekulturnem dogodku vidne sledi njegove slikarske linije: s ploskev, prekritih s pepelom, se je mestoma še videla kakšna njegova poteza, del akta oziroma umetnikov podpis. »Če me ne bi poklicala soseda, ki je vse skupaj videla, niti ne bi vedel, kaj se dogaja. To se seveda ni zgodilo prvič.«

Akademski slikar, ki živi slabih 20 kilometrov stran od ateljejskih prostorov, na Razkrižju, je prvi vlom v prostore ateljeja prijavil poleti 2009. Dva meseca kasneje so vse do danes neodkriti storilci vlomili drugič. Takrat je nastalo za 50.000 evrov škode. Gnezda je diplomiral na ALU in razstavlja od leta 1979, sodeloval je na približno dvesto skupinskih razstavah, imel pa je več kot petdeset lastnih. S svojimi deli se je predstavljal tako doma kot v tujini.

Atelje Gnezde se nahaja v stari šoli na Humu pri Ormožu, prostor pa umetnik najema od ormoške občine. Šola, ki stoji poleg več kot 400 let stare križniške cerkvice sv. Janeza Krstnika, je delovala do leta 1988, ko jo je takratni župan Vili Trofenik zaprl zaradi pomanjkanja učencev.

Podobno kot motoristi, radioamaterji in člani znanega humskega prosvetnega društva, ki deluje od leta 1951 (najbolj znani so po izdelovanju rož iz papirja, za kar so prejeli številne certifikate in nagrade), je v šoli kmalu po njenem zaprtju svoj prostor našel tudi Zlatko Gnezda. Z Občino Ormož je sklenil pogodbo za nedoločen čas, ki je v primeru spora predvidevala odpovedni rok.

»Gnezda, o katerem dvomim, da je sploh imel kakšne papirje oziroma pogodbo za svoje delovanje v občinskih prostorih, ima svoje stvari po šoli že kakih deset let, polno navlake. Ker smo imeli z njim težave, smo zamenjali ključavnice, tako da ključev sploh ni imel več,« pravi ormoški župan Alojz Sok in dodaja, da »bo Gnezda moral iz šole, saj bomo tam z lastnimi sredstvi naredili garsonjere, prostore pa bodo tam še naprej imeli radioamaterji, motoristi ter krajevna skupnost za primere volitev. Trenutno čakamo na gradbeno dovoljenje za poseg.«

Če odmislimo dejstvo, da gradnje ne bodo začeli takoj in Gnezde ne bi bilo treba čez noč metati iz ateljeja – čakajo namreč še na gradbeno dovoljenje –, županove besede med drugim demantira tudi sklep krajevne skupnosti iz leta 1997 (glej faksimile), ki pravi: »Razred v nadstropju se dodeli po izvedenih pogovorih akademskemu slikarju Gnezda Zlatku«. Dokument je podpisal prav Alojz Sok, takratni predsednik sveta KS Ormož. Ta pravi, da Gnezda v prostore šole že lep čas ni imel vstopa.

Gnezda ni vedel, da je nezaželen

»Do danes nisem prejel prav nikakršnega namiga ali uradnega obvestila, da sem nezaželen oziroma da naj odstranim svoje stvari iz ateljeja in depoja, ki sem ga imel v pritličju. Ključe od šole sem uradno prejel od takratnega tajnika Francija Trstenjaka in jih imam še danes, nihče mi jih ni vzel. Sicer pa, kdo naj bi mi jih vzel in zakaj?« se sprašuje Gnezda, ki je »vpričo dveh uradnih oseb – dveh uniformiranih policistov, ki sta obravnavala primer – slišal govoriti predsednika vaških gasilcev, ki je opisoval potek čiščenja. Ta je povedal, da jim je šolske prostore in sam atelje odklenil župan Sok, celo s prstom je kazal, kje je župan stal in jim govoril, kam naj kaj odnesejo. Ene stvari so po njegovem nareku, tako je povedal gasilec, morali znositi ven.«

Tega, da so »fantje veselo ubogali župana«, Gnezda ne obsoja: »Oh, ta sveta preproščina.« Prav tako ne Anica Ratek iz kulturno-prosvetnega društva, ki je prav tako ostalo brez precej predmetov: »Ko so policisti z mano opravili razgovor, sem jim seveda po resnici povedala, kaj se je tisti dan dogajalo. Povedala sem jim tudi za mesto, kjer se je na veliko kurilo.« »Ko smo prišli na pogorišče, sta se zgrozila še policista,« pa se spominja Gnezda, ki je poleg vsega ostal tudi brez precej likovnih stojal in mize, ki mu jo je v času študija podaril neki priznani arhitekt.