Župan bi z denarjem občine kupil ženin lokal

Občina Bohinj bi se denacionalizacijsko upravičenko poravnala za 100.000 evrov in dobila v last gostinski lokal na obali jezera, ki ga ima v najemu županova žena.

Objavljeno
28. marec 2013 09.24
Kramarjev lokal ob jezeru
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice

Bohinjska Bistrica – Bohinjski svetniki bodo na današnji seji odločali o predlogu, da bi občina denacionalizacijski upravičenki Veri Hofbauer izplačala 100.000 evrov za občinski objekt na obali jezera. Predlog za obravnavo zadeve N 69/1993 je pripravil župan Franc Kramar, gre pa za poravnavo, s katero bo občina odkupila gostinski lokal, ki ga ima v najemu županova žena Aleksandra Kramar.

Veri Hofbauer je bil sicer status denacionalizacijske upravičenke za omenjeni objekt priznan že leta 2005, vendar postopek o načinu vračila premoženja sploh še ni končan.

Za župana lokal »nepogrešljiva infrastruktura«

Franc Kramar je za Delo povedal, da bi se denacionalizacijski postopek v nasprotnem primeru lahko zavlekel in za občino dodatno podražil. Denarja za plačilo obveznosti v občinskem proračunu za letos nimajo, zato bodo morali pripraviti rebalans proračuna, pravi župan, ki pa še ne ve, s katere postavke bodo prerazporedili denar. S sklenitvijo poravnave bi se denacionalizacijski postopek končal, vprašanje lastništva objekta pa bi bilo rešeno. Zadnji del poravnave bi Veri Hofbauer plačali do konca marca prihodnje leto, nato bi občina objavila nov razpis za oddajo lokala v najem, je dejal župan.

Kramar pravi, da se občina zavzema, da bi postala lastnica objekta, ker gre za »nepogrešljivo kopališko infrastrukturo«, ki je neločljivo povezana s kopalnim območjem v Fužinarskem zalivu. Če bi objekt denacionalizacijski upravičenki vrnili v naravi, bi bil precej okrnjen namen izrabe prostora, je prepričan župan. V gostinskem lokalu so namreč sanitarije tudi za kopalce, ne le za goste lokala. Poravnavi je župan naklonjen, ker zakon o TNP gradnje drugih objektov za javno rabo (tudi javnih stranišč) na območju Fužinarskega zaliva ne omogoča, tako da morajo kopalci na potrebo v premična kemična stranišča.

Že druga poravnava

Občinski svetnik in v tem mandatu razrešeni podžupan Anton Urh (izvoljen je bil na županovi listi za Bohinj, zdaj pa deluje kot samostojni svetnik), pravi, da je zgrožen nad predlogom. Kramar je z objektom vsa leta služil kot zasebnik (občini poleti, ko lokal obratuje, plačuje dobrih tisoč evrov najemnine na mesec), zdaj pa se bo z denacionalizacijsko upravičenko poravnala občina, pravi Urh. Kakšen bo razplet razprave v občinskem svetu, Urh ni hotel napovedati, je pa opozoril, da ima občina številne druge potrebe. Do začetka leta 2018 mora občina, tudi z denarjem EU, zgraditi komunalno opremo, zato Urh dvomi, ali lahko za denacionalizacijske postopke porabila davkoplačevalski denar.

V zadnjem obdobju je to že drugi primer, ko se občina poravnava. Svetniki so pred kratkim sprejeli predlog, da nadškofiji Ljubljana kot denacionalizacijski upravičenki ponudijo 200.000 evrov v desetih letnih obroki, s čimer bi poravnali obveznost za Graščino v Stari Fužini, kjer so občinska stanovanja. Nadškofija je namreč v denacionalizacijskem postopku zahtevala vrnitev objekta v naravi. Na občini so odgovor nadškofije, ki se s predlogom strinja, že prejeli, je povedal župan.

Čolnarna odvisna od denacionalizacije

Od razpleta denacionalizacijske zahteve ljubljanske nadškofije je odvisna gradnja čolnarne na območju Pod skalco, v katero bi lahko lastniki čez zimo shranjevali plovila, ki so jih do zdaj v velikem številu puščali na različnih mestih na obali bohinjskega jezera. Pred kratkim so po dolgotrajnih upravnih postopkih z jezerske obale le odstranili 51 plovil, njihovim lastnikom pa bodo poslali račune za odstranitev.

Epilog in soglasje vlade pričakuje tudi denacionalizacija okrepčevalnice Savica v Ukancu. Z nadškofijo Ljubljana se je družba za spodbujanje razvoja TNP dogovorila, da ji nadškofija izplača poravnavo za del objekta, ki je bil zgrajen po nacionalizaciji. Grega Tekavec, direktor družbe za spodbujanje razvoja TNP, ni hotel dajati pojasnil o tem pred koncem postopka, tako da nismo mogli preveriti, ali jim bo nadškofija v resnici plačala več kot 300.000 evrov.