Tiskane izdaje
Drolec je v letu 2010 sklenil dve pogodbi o poslovnem sodelovanju in svetovanju s podjetjem PC Komenda ter na podlagi pogodb prejemal finančna nakazila .»Za opravljanje tega dela ni pridobil dovoljenja komisije, kar bi bil dolžan storiti skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije,« so v KPK zapisali v svojih ugotovitvah v tej zadevi.
Prvo pogodbo je Drolec sklenil do 30. novembra 2010 oziroma do dne, ko funkcijo pri naročniku nastopi novi direktor, drugo, z veljavnostjo pet let, pa je sklenil konec novembra. Na KPK so pojasnili, da je Drolec na podlagi pogodb mesečno prejemal 1500 evrov.
Pogodbo o sodelovanju Drolca in družbe PC Komenda je konec leta 2011 obravnaval tudi nadzorni svet družbe, uprava pa je nekaj dni kasneje na podlagi sklepa nadzornega sveta Drolca pozvala, da pogodbo predloži KPK v obravnavo. Enak poziv je prejel še maja lani, vendar se tudi nanj ni odzval.
Po informacijah KPK je Drolec od PC Komenda skupno prejel 36.100 evrov.
Senat KPK je ugotovitve o tem primeru sprejel na seji 19. decembra, na spletni strani pa objavil v petek. Namestnik predsednika KPK v odstopu Rok Praprotnik je za STA povedal, da je komisija sporni pogodbi o svetovanju odkrila med drugim postopkom, ki so ga vodili v zvezi z Drolcem. »Bil je večkrat opozorjen, da tega ne sme. To je ena od pomanjkljivosti našega zakona, na kar smo ob odstopu tudi opozarjali. Mi človeka ne moremo kaznovati, čeprav je delal to, česar ne bi smel. Imamo zakonsko luknjo, ne moremo mu izreči nobene sankcije, «je opozoril.
Drolec je za Televizijo Slovenija povedal, da si je denar zaslužil. Na vprašanje, zakaj o svoji pogodbi ni obvestil KPK, pa je odgovoril, da lahko od sedmih milijard svetovljanov zdaj vsak sedi v nadzornem svetu, razen njega. »Se mi je pa malo za malo zdelo in mogoče ravno zaradi tega nisem šel te poteze narediti,« je dejal.
Drolca je sicer sodišče septembra obsodilo na osem mesecev zapora zaradi zlorabe uradnega položaja, saj je dal leta 2010 za poldrugi milijon poroštva zasebnemu podjetniku brez vednosti občinskega sveta in brez soglasja ministrstva za finance.
Po poročanju Televizije Slovenija je sodišče odločilo, da lahko Gorenjska banka vnovči poroštvo župana, in če občina s pritožbo ne bo uspela, bo banka začela rubiti občinsko premoženje tudi v Poslovni coni Komenda.
