Župani bliže soglasju za avtocesto do Jelšan

Naklonjeni so različici s priključkom pri Razdrtem.

tor, 11.02.2014, 21:39

Ilirska Bistrica – Župani občin, skozi katere je načrtovana avtocesta med Jelšanami in primorsko avtocesto, so naklonjeni različici s priključkom pri Razdrtem. Izognila bi se namreč Škocjanskim jamam in infrastrukturno že obremenjeni Divači, pa tudi krajem in poljem v Postojnski kotlini. Hrvatov potek avtoceste ne zanima toliko kot to, da bi bila čimprej zgrajena.

Glede na velika razhajanja v stališčih občin o različicah poteka bodoče avtoceste in ker so se je poleti 2012, ko je ministrstvo za kmetijstvo in okolje predstavilo mogoče koridorje s trasami avtocestnega kraka, otepali tako na Pivškem kot Divaškem, je bilo današnje soglasje županov občin Divača in Pivka o mogoči trasi avtoceste nekoliko presenetljivo.

Sestanka se zaradi drugih zadolžitev ni udeležil postojnski župan Jernej Verbič, za Delo pa je povedal, da »bo občina Postojna svoje stališče o avtocesti povedala potem, ko bo trase natančno predstavila država.«

Zadnje, še ne do konca proučene različice, potekajo v istih treh koridorjih, kot so bili prikazani leta 2012, od Ribnice do avtoceste A1 s priključki nanjo pri Divači oziroma na Čebulovici, pri Razdrtem in Postojni.

Za divaškega župana Draga Božaca in pivškega župana Roberta Smrdelja je nekoliko spremenjena trasa, ki bi od Ribnice proti severu potekala med vrhom Vremščice in Volčami, na primorsko avtocesto pa bi se priključila pri Razdrtem, zdaj sprejemljivejša tudi zaradi na novo predvidenega predora severno od Volč, s katerim bi se izognili gradnji avtoceste skozi gozdno območje.

Trasa avtoceste od Jelšan do meje ilirskobistriške občine z občino Pivka, ki mimo Ilirske Bistrice poteka za vasmi Velika Bukovica, Zarečica in Dobropolje, pa ni bila sporna niti pred dvema letoma, ko je vlada sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za umestitev avtoceste.

Najugodnejšo traso bo na koncu postopka določila država in svoj predlog javnosti v obravnavo poslala predvidoma letos.

Sestanek kot opozorilo vladi

Župan občine Ilirska Bistrica Emil Rojc, današnji gostitelj skupnega sestanka z županom Primorsko–goranske županije Zlatkom Komadino in najvišjimi predstavniki mesta Reke ter treh hrvaških občin obmejnega pasu iste županije (Opatija, Klana, Matulji), je s soglasjem sosednjih županov zadovoljen, saj je prav občina Ilirska Bistrica najbolj zainteresirana za zgraditev prometnice.

Župani niso zanikali, da želijo s sestankom, ki pa ni bil zadnji, vlado opozoriti, da za prometnico obstaja velik lokalni interes. To, da že konec lanskega leta medse niso uspeli privabiti prometnih ministrov obeh držav, je po mnenju županov odraz pomanjkanja politične volje za zgraditev te avtoceste, ki se jo v prostor (nazadnje) začeli umeščati že leta 2004, zaradi zastarelih cestnih povezav pa so prikrajšani v razvoju čezmejnega gospodarstva in turizma.

Avtocesta pomembna ne le za Hrvaško in Slovenijo

»Zdaj, ko je tudi Hrvaška članica EU, je čas za sodelovanje. Avtocesta v Jadransko–Jonskem koridorju z dograjenimi tudi hrvaškimi odseki bi morala biti interes vseh treh pristanišč, Trsta, Kopra in Reke, z vidika turizma pa je avtocestna povezava Jonsko–Jadranske evroregije interes ne le dveh sosednjih držav, temveč tudi Črne gore, Albanije in Grčije,« je dejal Zlatko Komadina.

Dodal je še, da bo vprašanje dograditve celotne avtoceste v Jadransko–Jonskem koridorju sprožil tudi na tej ravni.

Povezane novice

Načrti hitre cestne povezave s Hrvaško znova zaživeli
5. januar ob 10:43
Konec leta naj bi vlada sprejela najboljšo različico cestne povezave med Postojno, Divačo ter mejnim prehodom Jelšane.
Prijavi sovražni govor