Župani ne bodo bojkotirali odprtja Markovca

Popovič: »Zaprtje obalne ceste je stvar dogovora med občinami, vsekakor ne bo zaprtja čez noč.«

Objavljeno
29. maj 2015 18.09
Zapleteno vozlišče cest pri predoru Markovec
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Koper, Izola, Piran – »Bojkot odprtja predora Markovec po dogovoru z ministrstvom za infrastrukturo ni več potreben,« je sporočil koprski župan Boris Popovič. Istega mnenja sta tudi župana izolske Igor Kolenc in piranske občine Peter Bossman. Doseženi dogovor je zelo kompleksen, saj je sestavljen iz kar 16 točk (poglavij).

Medtem, ko večina prebivalstva ne vidi velikega napredka v sporazumu o vinjetnem sistemu na obalni hitri cesti med tremi župani in infrastrukturnim ministrom Petrom Gašperšičem, pa so župani jasno in odločno zadovoljni. »Kdaj bo prišlo do zaprtja obalne ceste za promet in njene uporabe v druge namene, bo stvar dogovora med občinama, vsekakor to ne bo čez noč,« je izjavil Popovič, ki zagotavlja, da po odprtju predora ne bo povečanega prometa skozi naselje med bolnišnico Izola in Markovcem, da se je semafor, s katerim ob določenih urah tukaj omejujejo dvosmerni promet, izkazal kot izjemno pozitivna prometna rešitev, zato bo ostal.

V izolski občini svetovalka župana Kristina Zelić pojasnjuje: »S tem, ko sta občini pridobili v upravljanje obalno cesto, lahko začneta s postopki projektiranja in priprav prostorskih načrtov. V sporazumu je namreč tudi dogovor z državo, da za ureditev obalnega pasu v turistične in gospodarske namene država v sodelovanju z občinama sprejme državni prostorski načrt.«

Ni potrebno čakati dolga leta na velike investitorje

Postopek sprejemanja DPN je lahko dolgotrajen, kar pa ne pomeni, da ne bi mogli občini že veliko prej poseči z nekaterimi ukrepi. »Najprej se bosta občini dogovorili o štetju prometa in izdelavi določenih prometnih študij, saj zdaj nihče ne zna postreči z natančnimi podatki o tem, kako se odvija promet in koliko ga je. Z odprtjem predora med Koprom in Izolo se bodo prometni tokovi nedvomno spremenili. Nihče ne more natančno napovedati, kako. Šele na podlagi novih razmer in podatkov o štetju prometa, bo mogoče sprejemati nove ukrepe,« meni Kristina Zelić.

V Popovičevem kabinetu dodajajo, da ni potrebno čakati dolga leta na velike investitorje. Že s prometnim režimom, z omejevanjem hitrosti, omejevanjem vožnje določenim kategorijam vozil, denimo, je mogoče ob majhnih investicijah nameniti več obale za rekreacijo, kopanje in turizem.

Tri obalne občine (tudi koprska) se strinjajo, da je potrebno proti Hrvaški prednostno zgraditi tranzitno cesto Koper - Dragonja. V primeru, da bi država vztrajala pri nadaljevanju gradnje ceste proti Luciji, pa piranski župan Peter Bossman zahteva najprej sprejetje DPN za gradnjo ceste od Lucije proti Sečovljam in potem istočasno gradnjo celotnega cestnega odseka (Izola - Sečovlje). Kar pa bi bilo nesmiselno, saj bi na ta način gradili kar dve tranzitni cesti skozi slovensko Istro proti Hrvaški. Zato je med dogovori tudi predvidena možna alternativa cesti Jagodje - Lucija, in sicer tako, da bi bolje uredili obstoječo cesto od Belvederja do Pirana. ž

V sporazumu med župani in ministrstvom je še več drugih dogovorov, ki skušajo širše urediti problem vse bolj utesnjujočega prometa v regiji. Občina Koper je denimo pridobila obljubo, da je ureditev Bertoške vpadnice v štiripasovnico (ki je pomembna za novi vhod v Luko) v letnem načrtu Darsa. Prav tako so predvidene prometne izboljšave na območju Šalare in priključkov na tranzitno šmarsko cesto. V izolski občini naj bi ob izteku izolske obvoznice bolje uredili krožišče Jagodje in zgradili novo krožišče na Belvederju.

Sklicevanje ministrstva nespodobno

Če bo prišlo do povečanja prometa na lokalni cesti čez Markovec, se bodo domačini uprli, napovedujeta dva predsednika tukajšnjih krajevnih skupnosti. V stranki Oljka menijo, da bi župani morali vseeno bojkotirati odprtje predora, ker je sklenjeni dogovor samo politični kompromis, ki pa bo težave v prometu prej poglobil kot rešil. Oljka nasprotuje vinjetam že vsaj dve leti, predvsem zato, ker so te spravile tranzitni promet med Italijo in Hrvaško na lokalne ceste in ulice, celo na lokalna dvorišča.

»Če je ministrstvo lahko iz vinjetnega sistema izvzelo izolsko obvoznico, potem bi moralo enake argumente upoštevati pri izvzetju celega odseka Koper - Izola. Minister za promet naj novi odsek prekategorizira in ga izvzame iz vinjetnega sistema,« trdijo v stranki NSi, ki je podala poslansko pobudo za spremembo uredbe in zahetvala sklic izredne seje odbora za infrastrukturo.

Nekdanji prometni minister Marko Pavliha pravi: »Nespodobno je sklicevanje ministrstva, da ni mogoče spremeniti delčka predpisa, ki ureja vinjete. To počnejo iz »inata«, saj bi bila neuvedba vinjet v Markovcu za državo zanemarljiva izguba prihodka, po drugi strani pa povzroča resnejše zaplete lokalnemu gospodarstvu in omejuje razvojne načrte.«

Na ministrstvu za infrastrukturo pa so nam odgovorili, da bo prava osnova za določitev prednostne gradnje cest v državi izdelava operativnih programov, ki bodo podrobneje opredelili naloge strategije razvoja prometa v Sloveniji. Kdaj in kdo bo sprejemal te operativne programe, kaj se zgodi z načrti iz resolucije o izgradnji cest iz leta 2004, pa na infrastrukturnem ministrstu ne povedo. »Prenos upravljanja obalne ceste na občine pomeni, da bodo občine odločale o prometni ureditvi na njej in prevzemale odgovornost za varnost prometa na tem odseku,« so še pojasnili v istem ministrstvu.