Župani: občinam spet jemljejo, prihrankov ne bo

Zreče – Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije bo po današnji seji podalo uradna stališča občin do napovedanega reševanja države na njihovih plečih. V občinah že nekaj dni vre, saj so župani prepričani, da prihrankov ne bo. Ne skrbi jih le ukinjanje zavodov, ampak tudi usoda krajevnih skupnosti, z varčevalnimi ukrepi pa napovedujejo konec investicij.

Napovedani varčevalni ukrepi občinam zmanjšujejo sredstva za dobrih 90 milijonov evrov. Župane je razburil tudi predlog interventnega zakona, s katerim naj bi občine nekaj privarčevale. Župani menijo, da to sploh ni varčevanje, ampak pravijo, da so občine do zdaj že preveč varčevale, interventni zakon pa jim daje še nove naloge.

Z manjšo povprečnino država računa na 67,7 milijona evrov prihranka. Pri izračunu povprečnine bi morali upoštevati inflacijo in po izračunu občin bi povprečnina za letos morala znašati 632 evrov, znašala pa je 536 evrov, po zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 je v prihodnjem letu predvidena na 525 evrih. Vlada višine povprečnine 2015 še ni predstavila, ampak le napovedala znižanje. Občine tako tudi ne vedo, na kakšnih izračunih naj pripravijo proračun za prihodnje leto.

Strah, da bi v občinah ostali brez investicij

Podpredsednik SOS in župan Slovenske Bistrice dr. Ivan Žagar je poudaril, da so se župani leta 2012 sicer strinjali z znižanjem povprečnine za letošnje in prihodnje leto, s čimer so državi privarčevali 200 milijonov evrov, strinjali so se tudi o znižanju sofinanciranja investicijskih projektov na dva odstotka primerne porabe občin od v zakonu določenih šestih odstotkov: »Pogoj je bil, da bi občinam znižali stroške za deset odstotkov. Obstaja katalog pristojnosti in nalog občin, kjer bi pač morali nekaj črtati. Pa se to ni zgodilo.«

Slovenska Bistrica bo po prvih izračunih dobila za približno milijon evrov manj povprečnine, udarila jih bo tudi napovedana ukinitev sofinanciranja investicijskih projektov. »Sedemdeset odstotkov investicij v javnem sektorju so opravile občine. S tem ukrepom bomo v občinah ostali brez investicij. V naši občini bomo iz tega izgubili še dodaten milijon evrov,« je kritičen Žagar.

Varčevanje ali centralizacija?

Interventni zakon po drugi strani v občine gotovo ne bi prinesel 90 milijonov evrov. Zakon bi posegel v delovanje občin, v zadnjih dneh pa je največ razburjenja povzročilo napovedano ukinjanje statusa pravne osebe zavodom, ki imajo manj kot 15 zaposlenih. Župan Slovenskih Konjic Miran Gorinšek opozarja, da prihranka pri tem ni: »Imamo zavod za šport, ki bi ga, če bo treba, združili z drugim javnim zavodom. S tem pa imamo kvečjemu strošek zaradi menjave table!« Zaposlenih ne bo manj, zakon odpuščanja ne predvideva. Tak ukrep bi gotovo podražil delovanje občin opozarjajo župani, saj zavodi del svojih prihodkov ustvarijo tudi na trgu.

Predvidena je tudi ukinitev statusa pravne osebe javnega prava ožjim delom občine, torej krajevnim skupnostim, mestnim četrtim. Njihovo delovanje bi prešlo na občine, prav tako financiranje in premoženje. »Gre za grob poseg v lokalno samoupravo in lahko privede tudi do ustavne presoje. Naša občina ima 260 kvadratnih kilometrov in 15 krajevnih skupnosti.

Na podeželju ljudje veliko naredijo prostovoljno, sami. In mislim, da se bodo, če bo to sprejeto, spet pojavili pritiski po nastanku novih občin,« je razložil Žagar.

Predsednik ene največjih celjskih mestnih četrti Dečkovo naselje Primož Posinek je prav tako dejal, da prihranka s tem ne bo: »Če financiranje ostane občini, prihranka ni. Gre samo za ukinjanje mestnih četrti, ki veliko naredijo za ljudi, predvsem v sociali, mestna četrt podpira tudi društva. V Celju je 19 mestnih četrti in krajevnih skupnosti in tiste z obrobja mesta zelo dobro skrbijo tudi za komunalno infrastrukturo, saj najbolje vedo, kaj je nujno treba postoriti.«

Nedomišljene spremembe

Interventni zakon, ki ni še niti predlog, kot so ta teden poudarili na ministrstvu za javno upravo, poleg že omenjenih področij posega tudi v vzgojo in izobraževanje, predlogom nasprotujejo ravnatelji. Ministrstvo poskuša reševati tudi problem brezplačnih šolskih prevozov, ki jih financirajo občine. Te že več let opozarjajo, da gre za zelo velike stroške, ki bi jih morala vsaj delno prevzeti država. Ta pa je našla rešitev le v tem, da naj bi občine plačevale prevoze tistim, ki so še en kilometer več, skupaj pet, oddaljeni od šole, oziroma tistim, ki imajo nevarno pot do šole. Spet pa nihče ni zapisal, kaj je to nevarna pot, kar občine zahtevajo, že odkar morajo financirati prevoze.

Z različnih ministrstev so v zadnjih dneh prihajala sporočila, da o predlogu ministrstva za javno upravo niso seznanjeni. Skupni predlog zakona bodo ministri, ki jih zakon zadeva, napisali po današnji seji vlade.