Župani proti (pre)nizkim povprečninam, žalski odbor SMC v bran vladi

Zaradi spornega financiranja občin so se na izrednem sestanku v Braslovčah sestali občinski sveti vseh občin Spodnje Savinjske doline.

Objavljeno
02. december 2015 14.58
Špela Kuralt
Špela Kuralt
Mnogi so šele ob prihodu na sinočnji izredni sestanek ugotovili, da so poslanci v državnem zboru malo prej »povozili« veto državnega sveta na zakon o izvrševanju proračunov za leti 2016 in 2017. Zdaj je dokončno potrjeno, da bodo občine v prihodnjem letu prejemale 522 evrov povprečnine. Zahteva občin je bila 536 evrov na prebivalca, teh 14 evrov razlike pa v državnem proračunu pomeni okoli 28 milijonov evrov.

Župani vseh šestih Spodnje Savinjskih občin so poudarili, da je tak način financiranja oziroma tako nizka povprečnina, hkrati pa tudi nižanje odstotka za sofinanciranje občinskih investicij iz državnega proračuna, smrt za občine. Slišati je bilo, da gre za ukinjanje občin na obroke, saj bodo le s težavo zagotavljale sredstva tudi za opravljanje zakonsko določenih nalog.

Med pogajalci z vlado je bil tudi žalski župan Janko Kos: »Lahko bi se dogovorili, ampak to je bil pogovor gluhih. Pri sofinanciranju investicij bodo najbolj trpele male občine. Sicer pa bo manj za knjige, gasilske domove, manj za društva ... Rezerv pa je še kar nekaj po ministrstvih.«

Rezerve tudi v občinah?

Predvsem ministrstvo za finance je večkrat poudarilo, da bi tudi občine z racionalnim delovanjem lahko še privarčevale, med drugim so omenjali dodatne subvencije plačila vrtca, ki jih zagotavljajo nekatere občine, čeprav to ni zakonska obveznost. V občinah so takim predlogom nasprotovali, ker, kot so poudarjali, gre za dobrobit občanov.

Proti sinočnjemu izrednemu sestanku pa je bil tudi nekdanji žalski župan, danes pa občinski svetnik Lozje Posedel. Kot je zapisal, sploh ne razume, zakaj je Kos dal soglasje za sklic izrednega sestanka občinskih svetov, če pa občina Žalec predvideva, da bo zaradi nižje povprečnine dobila zgolj 60.619 evrov manj: »Stroški financiranja sejnin in stroškov svetniških skupin, političnih strank ter nadomestila za neprofesionalne župane (od tega občanke in občani neposredno nimajo nič) znašajo skoraj 180.000 evrov, kar pomeni, da lahko te stroške znižamo za eno tretjino in tako zagotovimo izpadla sredstva iz znižane povprečnine. Ob tem je v proračunu občine Žalec tudi nekaj investicij (npr. fontana piv), ki kažejo na to, da razmere pri financiranju občine še niso takšne, da bi morali sklicevati izredne sestanke.«

Župan Kos je na te Posedelove navedbe odgovoril, da bo občina zaradi nižje povprečnine precej bolj oškodovana, in sicer bi dobili okoli 308.000 evrov več, če bi bila povprečnina 536 evrov na prebivalca, kot so zahtevale občine. Iz naslova zmanjšanja sredstev za sofinanciranje bo po Kosovi oceni Žalcu na voljo okoli 240.000 evrov manj.

Kos se je odzval tudi na nižanje stroškov za sejnine: »Stroški so manjši kot takrat, ko je bil župan Posedel in še jih znižujemo. Se pa tudi on, ki je občinski svetnik, še nikoli doslej ni odpovedal sejnini. Glede fontane piv pa je treba povedati, da bodo v proračunu vedno stvari, ki nikoli ne bodo prinašale dobička same po sebi, vendar vplivajo na življenje v Žalcu. Če bo zaradi tega več turistov, bo na drugi strani plus. Bo pa fontano sofinanciralo gospodarstvo, ki bo prispevalo več kot 100.000 evrov.«

SMC: župani zavajali

Izrednega sestanka v Braslovčah se je udeležil tudi Lokalni odbor SMC Žalec: »Žal so župani, poslanec DZ (Ljubo Žnidar, SDS, op. p.) in nekateri svetniki sestanek zlorabili in ga izkoristili za napade na vlado RS in stranko SMC. V določenih segmentih so javnost zavajali z neargumentiranimi podatki, populističnimi izjavami in neresnicami.« Žalski svetniki SMC niso podprli sklepa sinočnjega sestanka, s katerim so župani napovedali možnost ustavne presoje. Ta je za letošnji zakon že vložena.

Svetniki SMC so v pisni izjavi še pojasnili, da je treba upoštevati realne možnosti financiranja, češ, da je denarja v državi pač premalo. Dodali so, da so številke za občine pravzaprav spodbudne: »Prihodki državnih blagajn so letos za 4,8 odstotka višji kot v predkriznem letu 2008, prihodki občin pa za 17,6 odstotkov. Poleg tega so občine v kriznem obdobju za več kot 14 odstotkov povečale izdatke za zaposlene v občinskih upravah in za skoraj 9 odstotkov povečale izdatke za blago in storitve.«

V občinah tako objavljene številke seveda gledajo z distance. Večkrat so namreč že opozorili, da se število zakonsko določenih nalog za občine neprestano povečuje, povprečnina pa bi morala glede na določeno metodologijo znašati že 652 evrov. Na velike nepravilnosti pri financiranju občin je opozorilo tudi računsko sodišče, na odločitev ustavnega sodišča občine še čakajo.