Tiskane izdaje
Veržej - Kot nekakšna vojna napoved pomurskih županov institucijam, ki varujejo naravo na zaščitenih območjih se lahko razume sklep, ki so ga župani včeraj sprejeli na seji sveta pomurske razvojne regije v Veržeju. Župani so naravovarstvenike razglasili za tiste, ki so jim bolj pomembni ptiči in metulji kot ljudje in njihovo premoženje.
»Od pristojnih na območjih zaščite narave (Natura 2000 in KP Goričko) zahtevamo, da pri iskanju rešitev pri sanaciji vodotokov in škode po poplavah aktivno sodelujejo tudi pri iskanju rešitev za ljudi in ne samo za naravo,« so namreč sklenili na seji in s tem izzvali varuhe zaščitenih območij. Sklep je posledica razprave o sanaciji škode po jesenskih poplavah v Pomurju in o tem, da je treba urediti in očistiti tudi manjše vodotoke v porečju reke Mure, da se takšne poplave ne bi znova ponavljale.
Na včerajšnji seji je Anton Kustec z ARSO - oddelka porečja reke Mure poročal, da je država že novembra lani za najnujnejše ukrepe po poplavah v Pomurju namenila 800.000 evrov, nato je sprejela še akcijski načrt, po katerem je Pomurju pripadlo dodatnih 510.000 evrov za izboljšanje poplavne varnosti. Od tega je bilo 145.000 evrov namenjenih za sanacijo Velike Krke na Hodošu, ki je ob lanskih poplavah naredila veliko škode, a so pri izvajanju naleteli na težave. »Na Veliki Krki smo že novembra lani izvedli nekatere ukrepe in utrditve, ki za KP Goričko in Zavod za varstvo narave niso sprejemljivi, čeprav smo z njimi samo zavarovali javno infrastrukturo,« je dejal. Po tej Kustečevi pripombi se je oglasilo še več županov, ki so bili kritični do postavljanja varstva narave pred varovanje ljudi. Tako nam je županja občine Grad Cvetka Ficko dejala, da imajo tudi oni težave, ko želijo očistiti manjše vodotoke, ker da KP Goričko in Zavod za varstvo narave glede tega postavljata kar ostre zahteve. »Vodotoki zato ostajajo neočiščeni. Kaže, da se bolj varuje narava kot pa človek.«
Vršilka dolžnosti direktorice Krajinskega parka Goričko Stanka Dešnik pa nam je včeraj dejala, da KP Goričko sploh ni soglasodajalec ali dajalec mnenj v postopkih za izdajo dovoljenja za takšne posege v prostor, kot je čiščenje in sanacija vodotokov. »Naravovarstvena dovoljenja izdaja Agencija RS za okolje, mnenja o teh posegih pa Zavod za varstvo okolja. Mi pa smo dežurni krivci, ko komu kaj ni všeč. Res pa si želimo, da bi pri urejanju vodotokov na Goričkem začeli z drugačno strategijo kot doslej, ko bi vsi radi struge čimbolj očistili in zravnali, da bi v čim krajšem času čimveč vode poslali dolvodno in zalili tiste v ravnini. Tudi na Goričkem bi bilo treba znova vzpostaviti mokrišča in dati vodi dovolj prostora, da se razlije in da sama oblikuje strugo.«
Mateja Kocjan z Zavoda za varstvo narave pa nam je odgovorila, da so »ukrepe, ki so predvideni na potoku Krka, pripravili na Agenciji RS za okolje (ARSO) brez upoštevanja dejstva, da se vodotok nahaja znotraj Krajinskega parka Goričko i n znotraj območja Natura 2000. Za te posege do sedaj še niso pridobili potrebnih dovoljenj za poseg v naravo, tako da tudi Zavod RS za varstvo narave še ni podal ustreznih strokovnih mnenj, ki jih sicer podaja v sklopu pridobitve dovoljenj.
Opravili smo dva skupna terenska ogleda, na katerih so nam predstavniki ARSO in VGP Mura predstavili predvidene ukrepe za vzdrževanje pretočnosti potoka (posek dreves, ki ovirajo pretočnost) in protierozijske ukrepe, ne pa tudi protipoplavnih ukrepov, zato razlogi za njihovo (ne)izvedbo ne morejo biti povezani z ohranjanjem narave. Dogovorjene rešitve so ustrezne za dosego ciljev ohranjanja osnovne pretočnosti vodotoka in protierozijske varnosti objektov in infrastrukture, nikakor pa ne izboljšujejo poplavne varnosti območja. Ohranjanje narave torej tudi v tem primeru nikakor ni razlog za težave, ki pestijo prebivalce ob tem potoku.«
