Županov lokal je spet črna gradnja

Bohinjski župan je gostinski objekt ob Bohinjskem jezeru rekonstruiral in dograjeval brez dovoljenj.

Objavljeno
24. januar 2014 23.31
Župan Bohinja Franc Kramar na novinarski konferenci ob rušenju črne gradnje Darka Kuzmiča v Bohinju 7. novembra 2013.
Blaž Račič, Jesenice
Blaž Račič, Jesenice

Stara Fužina – Gostinski objekt na obali Bohinjskega jezera je črna gradnja, je v novem postopku ugotovila gradbena inšpekcija, ki je prejšnji teden izdala dve inšpekcijski odločbi. Lokal je bil rekonstruiran nelegalno, ugotavlja inšpekcija.

»Zaradi nelegalne rekonstrukcije gostinskega paviljona in gradnje objektov ter nelegalne rekonstrukcije strehe okrepčevalnice in gradnje prizidka« je gradbena inšpekcija izdala novi inšpekcijski odločbi. Dosedanji najemnik lokala bohinjski župan Franc Kramar oziroma njegova žena Aleksandra Kramar sta zaradi inšpekcijske odločbe iz leta 2011 lani že podrla leseni objekt ob gostinskem lokalu, s čimer je bil ta inšpekcijski postopek končan.

Franc Kramar je povedal, da so odločbo poslali na njegov naslov in ne na naslov občine Bohinj, ki je lastnica objekta. Napovedal je pritožbo. Prepričan je, da bo s potrdilom Upravne enote Radovljica iz leta 2007, da ima lokal zgrajen pred letom 1967 uporabno dovoljenje, dokazal, da lokal ni črna gradnja.

Kramar kot Darko Kuzmič

Lokal je v obdobju od leta 1989 do 1991 kot najemnik preuredil in razširil brez dovoljenj. Za rekonstrukcijo je trikrat prosil za gradbeno dovoljenje, vendar ga ni dobil. Kramar je še dejal, da je glede na Jazbinškov zakon pozneje prijavil rekonstrukcijo objekta in plačal takso za uzurpacijo prostora. Enako je pred leti ravnal tudi Darko Kuzmič, ki so mu v inšpekcijskem postopku novembra lani hiško ob Bohinjskem jezeru podrli. Kramar pričakuje, da bo čimprej sprejet zakon, ki bo omogočil legalizacijo neproblematičnih črnih gradenj in da bodo lokal ob jezeru lahko legalizirali.

Novembra lani je bohinjski občinski svet Francu Kramarju oziroma njegovi ženi priznal za 120.000 evrov vlaganj v lokal (od leta 1989 naprej). Aleksandra Kramar se je ob tem zavezala, da bo občini plačala polovico zneska (52.500 evrov) sodne poravnave, ki jo je občina lani plačala denacionalizacijski upravičenki in s čimer je tako postala lastnica objekta.

Solastništvo v proračunu

Župan je v predlog proračuna za letošnje leto, ki so ga sprejeli decembra lani, med občinske prihodke uvrstil tudi 10.500 evrov. To je ena petina zneska, ki ga mora občini plačati Aleksandra Kramar za priznanje solastninske pravice na lokalu. Občinska svetnika Matilda Arh in Anton Urh županu očitata, da je to postavko v proračunu skril, saj pojasnil o tem ni bilo v dodatnem gradivu za sejo, v katerem so bile pojasnjene spremembe posameznih postavk proračuna med prvo in drugo obravnavo. Kramar odgovarja, da so se o tem že pogovorili na seji občinskega sveta.

Svetnika se sprašujeta tudi, kdo je odločil o tem, da lahko Aleksandra Kramar znesek občini poravna v petih obrokih, saj občinski svet o tem ni odločal, medtem ko Franc Kramar pravi, da je o tem odločil občinski svet hkrati s potrditvijo občinskega proračuna.

Anton Urh je že novembra lani v prepričanju, da je župan do priznanja vlaganj v občinski lokal prišel na sporen način, poslal kazensko ovadbo na tožilstvo, od koder so sporočili, da so ovadbo prejeli, vendar o njej še niso odločali. Urh je ponovil, da je osnovna najemna pogodba za lokal, ki je veljala do konca leta 2010, med drugim določala, da »vse vgrajene nepremičnine postanejo po izteku pogodbe last najemodajalca«, šesti aneks k tej pogodbi, ki je županu omogočil priznanje njegovih vlaganj, pa Urhu vzbuja dvome v zakonitost.

O tem ni odločal občinski svet, ampak je aneks v imenu občine podpisal podžupan Jože Sodja in s tem prekoračil pooblastila, je še dejal Urh.