Zver: Ogorčeni migranti lahko pridejo tudi v Ljubljano

Čezmejni delovni migranti vztrajajo, da davek plačajo že v državi, kjer ustvarijo prihodke.

Objavljeno
26. december 2014 19.20
Jože Pojbič, Murska Sobota
Jože Pojbič, Murska Sobota

Šentilj – V Civilni iniciativi (CI) Apače pričakujejo, da se bo današnjega protestnega shoda na nekdanjem mejnem prehodu v Šentilju udeležilo nekaj tisoč čezmejnih delovnih migrantov. Ali bodo zaprli tudi cesto in celo avtocesto, kot so napovedali, včeraj niso hoteli razkriti. »Pustimo se presenetiti,« je bil skrivnosten vodja CI Apače Dušan Cvetko.

Delovni migranti protestirajo, ker so letos izgubili posebno osebno davčno olajšavo, zaradi česar bodo morali v Sloveniji doplačati razliko dohodnine. Po grobih ocenah Fursa bodo v proračun prispevali okrog osem milijonov evrov.

Jože Zver, koordinator CI Apače za Koroško, pravi, da današnji shod ne bo zadnji in da ni nemogoče, da se ogorčeni slovenski delavci v prazničnih dneh ne bi odpeljali tudi do Ljubljane. »Odnos finančnega ministrstva in vlade do nas in do naših zahtev je, milo rečeno, žaljiv. Nobenega odgovora nismo dobili, naša beseda jim ne pomeni nič. Diši jim samo naš denar,« je komentiral neodzivanje vlade na zahteve za pogajanja. Med delovnimi migranti, ki se na delo vozijo v Avstrijo, je zavrelo že pred letom dni, ko jim je ustavno sodišče razveljavilo posebno osebno dohodninsko olajšavo v višini 7000 evrov. Veljala je od leta 2009 in je po besedah Dušana Cvetka odpravila doplačilo dohodnine za približno štiri petine vseh čezmejnih migrantov. Že januarja letos so zato v Apačah na protestnem shodu zahtevali odpravo tega, čemur pravijo dvojno obdavčevanje. Trdijo, da so vse obveznosti že poravnali v državi, kjer so ustvarili dohodek, in da doplačevanje razlike do v nižjih dohodkovnih razredih bistveno višje slovenske obdavčitve ni nič drugega kot še ena obdavčitev. Problem bi lahko odpravili s spremembo bilateralne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, v kateri bi določili, da čezmejni delovni migranti davek plačajo le v državi, kjer ustvarjajo dohodke.

Za 30.000 evrov bruto dobra dva tisočaka doplačila

Rezultat letošnjih dogovarjanj med CI Apače in vlado je bil predlog novele zakona o dohodnini, ki bi znova uvedla posebno olajšavo, vendar je jeseni zaradi nasprotovanja koalicije in vladnih služb niso sprejeli, zato bodo morali migranti že za letos doplačati razliko dohodnine. Posameznik, ki v Avstriji na leto zasluži okrog 15.000 evrov bruto, bo po izračunih Fursa moral doplačati 225 evrov dohodnine (leto poprej doplačila za tolikšen dohodek zaradi posebne olajšave ni bilo), za 30.000 evrov bruto pa bo namesto dosedanjih 214 evrov treba doplačati približno 2150 evrov.

V začetku tega meseca je CI Apače od vlade, premiera Mira Cerarja in finančnega ministra Dušana Mramorja zahtevala sestanek, nadaljevanje postopka spremembe konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja med RS in Avstrijo, do spremembe konvencije pa ponovno posebno olajšavo v enaki višini kot doslej. Toda do 15. decembra niso dobili nobenega odgovora, zato so pripravili današnji protestni shod.

»Nočemo predstavnikov vlade«

Minister Mramor je na zahteve CI Apače 15. decembra odgovoril le posredno, ko mu je v parlamentu poslansko vprašanje o tem problemu postavil poslanec NSi Jožef Horvat. Takrat je dejal, da »proces v zvezi z obdavčevanjem in usklajevanjem obdavčevanja v EU poteka že dolgo časa, vendar izjemno počasi, ker ima vsaka država, na primer na svetu finančnih ministrov, možnost veta«. Obljubil je tudi, da bo ministru Erjavcu predlagal, naj to vprašanje sprožijo na svetu zunanjih ministrov, ker so bili vsi poskusi iskanja rešitev v domači zakonodaji neuspešni. Na naše vprašanje, ali se bo ministrstvo o problemu še pogovarjalo s CI Apače, iz službe za stike z javnostjo finančnega ministrstva nismo dobili odgovora. Tako najverjetneje niti na današnji shod v Šentilju predstavnikov vlade ali finančnega ministrstva ne bo. »Glede na njihov odnos do nas in do naših zahtev njihove navzočnosti niti nočemo,« je za Delo včeraj dejal koordinator Zver. Posledica vztrajanja vlade pri doplačilih dohodnine bo lahko odseljevanje naših ljudi čez mejo, opozarja Cvetko. Po njegovih besedah se je samo leta 2013 iz Slovenije že izselilo okrog 5800 slovenskih državljanov.