Bolniki čakajo, denar pa stoji
Javne zdravstvene ustanove čakajo na sprejetje aneksa k splošnemu dogovoru in odlok o povečani porabi.
Odpri galerijo
Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS, opozarja, da je treba odlok o povečani porabi sprejeti čim prej, da se ne bi zgodilo, da bo na računu ZZZS denar, bolniki pa bodo čakali. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Zdravstvena blagajna (ZZZS) bo do konca leta imela 12 milijonov evrov manj stroškov, kot je načrtovala, po napovedih Umarja pa bo tudi od 30 do 35 milijonov evrov več prihodkov zaradi gospodarske rasti. Upravni odbor ZZZS poziva vlado, da omogoči porabo tega denarja. Bolniki namreč čakajo, denar pa »stoji«.
Čakajočih bolnikov je več kot 230.000, okoli 60.000 jih čaka nad dopustno mejo. ZZZS denar ima, vendar ga ne more dati bolnišnicam, zdravstvenim domovom in drugim izvajalcem za njihovo delo, saj morata biti sprejeta aneks k splošnemu dogovoru in odlok o povečani porabi v zdravstvu. Upravni odbor ZZZS je na svoji včerajšnji seji vlado pozval, da tak odlok čim prej sprejme. Če ga ne bo, bo čakal na mizi novo vlado. Če bodo politiki prepozno dovolili porabo dodatnega denarja, bo tako kot pred dvema letoma: zdravniki so komaj decembra lahko začeli dodatno delati in do konca leta niso mogli operirati dovolj bolnikov, da bi sploh porabili denar. »Odlok o povečani porabi je treba sprejeti čim prej, da ne bi nastal absurdni položaj, ko bo na računu ZZZS denar, bolniki pa bodo čakali,« je opozoril Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS.
Za porabo 12 milijonov evrov, kolikor bo do konca leta predvidoma manjša poraba denarja za bolniška nadomestila, medicinsko-tehnične pripomočke in cepiva, bo predvidoma sklenjen aneks 1 k splošnemu dogovoru. Nekaj točk zanj je že usklajenih: povečan program zdravstvene nege v domovih upokojencev in za starejše drugod, plačilo operacij benigne prostate po realizaciji, plačilo nove storitve – podkožnega stimulatorja za zdravljenje kronične bolečine, in povečana splošna ambulanta v Zavrču.
ZZZS je včeraj sprejel še dodatne predloge za porabo denarja: plačilo dodatnih deset odstotkov vseh specialističnih ambulantih pregledov, prav tako za deset odstotkov povečanje plačila in obsega operacij karpalnega kanala, sive mrene in vitreoretinalne kirurgije, zobozdravstvenega varstva odraslih in ortodontije ter za 20 odstotkov zobozdravstveno varstvo mladine ter plačilo dodatnih 3,7 tima za zobozdravstvo mladine.
ZZZS predlaga tudi količinsko neomejeno plačevanje terapevtske artroskopije kolena. Na vprašanje, zakaj so se odločili ravno za plačilo vseh artroskopij, ne pa tudi operacij hrbtenice, kolkov, inkontinence, mehurja in drugih, kjer bolniki tudi dolgo čakajo, je Sladjana Jelisavčić, vodje analitike in ekonomike na ZZZS odgovorila, da se bo s plačilom vseh artroskopij zmanjšala bolniška odsotnost, saj artroskopijo kolena potrebujejo predvsem ljudje, stari med 20 in 45 let. Druge operacije z dolgimi čakalnimi dobami so že vključene v enkratni program za odpravo čakalnih dob, artroskopije pa ne.
ZZZS predlaga nov model financiranja referenčnih ambulant in dermatologije. Referenčne ambulante, ki so zdaj plačane pavšalno, bi bile po novem plačane po učinku. ZZZS je ugotovil, da opravijo medicinske sestre, zaposlene v njih, povprečno le 2,5 storitve v štirih delovnih urah. Od plačila po učinku si ZZZS obeta, da bodo delale več.
Za financiranje dermatologije je ZZZS v sodelovanju s stroko popolnoma spremenil način plačevanja, s katerim namerava doseči za okoli 20 odstotkov več prvih pregledov in s tem skrajšanje čakalnih dob. Oktobra lani je bilo treba čakati na dermatološki pregled povprečno kar 184 dni.
Storitve bodo po novem razdeljene na osnovne (za tim 116.937 evra na leto, to je 18 odstotkov več kot zdaj) in dodatno zaračunljive. Sistem bodo obogatili tudi za štiri dodatne dermatološke programe.
Nova obračunska modela bi lahko začela veljati leta 2019.
Čakajočih bolnikov je več kot 230.000, okoli 60.000 jih čaka nad dopustno mejo. ZZZS denar ima, vendar ga ne more dati bolnišnicam, zdravstvenim domovom in drugim izvajalcem za njihovo delo, saj morata biti sprejeta aneks k splošnemu dogovoru in odlok o povečani porabi v zdravstvu. Upravni odbor ZZZS je na svoji včerajšnji seji vlado pozval, da tak odlok čim prej sprejme. Če ga ne bo, bo čakal na mizi novo vlado. Če bodo politiki prepozno dovolili porabo dodatnega denarja, bo tako kot pred dvema letoma: zdravniki so komaj decembra lahko začeli dodatno delati in do konca leta niso mogli operirati dovolj bolnikov, da bi sploh porabili denar. »Odlok o povečani porabi je treba sprejeti čim prej, da ne bi nastal absurdni položaj, ko bo na računu ZZZS denar, bolniki pa bodo čakali,« je opozoril Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS.
Predlogi za večjo dostopnost
Za porabo 12 milijonov evrov, kolikor bo do konca leta predvidoma manjša poraba denarja za bolniška nadomestila, medicinsko-tehnične pripomočke in cepiva, bo predvidoma sklenjen aneks 1 k splošnemu dogovoru. Nekaj točk zanj je že usklajenih: povečan program zdravstvene nege v domovih upokojencev in za starejše drugod, plačilo operacij benigne prostate po realizaciji, plačilo nove storitve – podkožnega stimulatorja za zdravljenje kronične bolečine, in povečana splošna ambulanta v Zavrču.
ZZZS je včeraj sprejel še dodatne predloge za porabo denarja: plačilo dodatnih deset odstotkov vseh specialističnih ambulantih pregledov, prav tako za deset odstotkov povečanje plačila in obsega operacij karpalnega kanala, sive mrene in vitreoretinalne kirurgije, zobozdravstvenega varstva odraslih in ortodontije ter za 20 odstotkov zobozdravstveno varstvo mladine ter plačilo dodatnih 3,7 tima za zobozdravstvo mladine.
Artroskopije neomejeno
ZZZS predlaga tudi količinsko neomejeno plačevanje terapevtske artroskopije kolena. Na vprašanje, zakaj so se odločili ravno za plačilo vseh artroskopij, ne pa tudi operacij hrbtenice, kolkov, inkontinence, mehurja in drugih, kjer bolniki tudi dolgo čakajo, je Sladjana Jelisavčić, vodje analitike in ekonomike na ZZZS odgovorila, da se bo s plačilom vseh artroskopij zmanjšala bolniška odsotnost, saj artroskopijo kolena potrebujejo predvsem ljudje, stari med 20 in 45 let. Druge operacije z dolgimi čakalnimi dobami so že vključene v enkratni program za odpravo čakalnih dob, artroskopije pa ne.
Hitreje do sester in dermatologov
ZZZS predlaga nov model financiranja referenčnih ambulant in dermatologije. Referenčne ambulante, ki so zdaj plačane pavšalno, bi bile po novem plačane po učinku. ZZZS je ugotovil, da opravijo medicinske sestre, zaposlene v njih, povprečno le 2,5 storitve v štirih delovnih urah. Od plačila po učinku si ZZZS obeta, da bodo delale več.
Za financiranje dermatologije je ZZZS v sodelovanju s stroko popolnoma spremenil način plačevanja, s katerim namerava doseči za okoli 20 odstotkov več prvih pregledov in s tem skrajšanje čakalnih dob. Oktobra lani je bilo treba čakati na dermatološki pregled povprečno kar 184 dni.
Storitve bodo po novem razdeljene na osnovne (za tim 116.937 evra na leto, to je 18 odstotkov več kot zdaj) in dodatno zaračunljive. Sistem bodo obogatili tudi za štiri dodatne dermatološke programe.
Nova obračunska modela bi lahko začela veljati leta 2019.
V izgubah kar 51 zavodovV prvih treh mesecih letošnjega leta je poslovanje javnih zdravstvenih zavodov slabše kot v istem obdobju lani, ugotavljajo v Združenju zdravstvenih zavodov. V izgubi je zdaj kar 51 zdravstvenih zavodov, kar je več, kot konec lanskega leta (44). Izgubo ima 19 bolnišnic (lani 11), 29 zdravstvenih domov (lani 32) in trije drugi zavodi (lani eden).
Vsi javnih zdravstveni zavodi skupaj so imeli konec marca 15,2 milijona evrov izgub, in sicer bolnišnice 14,6 milijona evrov (in 450.000 evrov presežka), zdravstveni domovi dva milijona evrov (in 1,6 milijona presežka), drugi zavodi pa 759.664 (in 57.966 presežka). Zdravstveni zavodi dolgujejo 32,6 milijona evrov tudi dobaviteljem, in sicer bolnišnice 30,4, zdravstveni domovi 1,1 in drugi zavodi en milijon evrov. Pri večini neporavnanih računov zamujajo mesec ali dva, nekaj računov (za 1,4 milijona evrov) pa je neplačanih že več kot 120 dni.
Vzrok za izgubo je podfinanciranost, menijo v združenju zdravstvenih zavodov. Cene zdravstvenih storitev so se letos sicer za pet odstotkov zvišale, a šele po 1. marcu. To zvišanje ni pokrilo višjih stroškov dela, ki so nastali zaradi zakonskih povišanj, ki bi morale biti pokrite v ceni storitev, a niso. Združenje zdravstvenih zavodov si zato prizadeva za dodatno zvišanje cen zdravstveni storitev v najkrajšem možnem času.
Vsi javnih zdravstveni zavodi skupaj so imeli konec marca 15,2 milijona evrov izgub, in sicer bolnišnice 14,6 milijona evrov (in 450.000 evrov presežka), zdravstveni domovi dva milijona evrov (in 1,6 milijona presežka), drugi zavodi pa 759.664 (in 57.966 presežka). Zdravstveni zavodi dolgujejo 32,6 milijona evrov tudi dobaviteljem, in sicer bolnišnice 30,4, zdravstveni domovi 1,1 in drugi zavodi en milijon evrov. Pri večini neporavnanih računov zamujajo mesec ali dva, nekaj računov (za 1,4 milijona evrov) pa je neplačanih že več kot 120 dni.
Vzrok za izgubo je podfinanciranost, menijo v združenju zdravstvenih zavodov. Cene zdravstvenih storitev so se letos sicer za pet odstotkov zvišale, a šele po 1. marcu. To zvišanje ni pokrilo višjih stroškov dela, ki so nastali zaradi zakonskih povišanj, ki bi morale biti pokrite v ceni storitev, a niso. Združenje zdravstvenih zavodov si zato prizadeva za dodatno zvišanje cen zdravstveni storitev v najkrajšem možnem času.
