ZZZS: Za odpravo čakalnih dob je potrebnih 120 milijonov evrov, ne samo 15

Javni izvajalec in koncesionirani zasebni sektor nimata enakih pogojev.

Objavljeno
21. maj 2016 12.16
Milena Zupanič
Milena Zupanič

Ljubljana - Pogledi na to, kako odpraviti čakalne dobe v zdravstvu, so različni. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je odločila, da bodo po novem plačani vsi prvi pregledi, in predvideva, da na prvi pregled sploh ne bo več treba čakati. Prav tako ne na nekatere operacije.

Po uradnih podatkih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravje (NIJZ) je na preglede v 13 izbranih specialističnih ambulantah ter na 47 izbranih posegov in operacij aprila čakalo 218.952 bolnikov, a čakajočih je še veliko več, saj vseh področij sploh ne spremljajo. Na področjih, za katera zbirajo podatke, čaka nedopustno dolgo kar 32.396 bolnikov, ki se jim zaradi tega poslabšujejo možnosti za ozdravitev, hitrejši dostop do zdravnika pa jim zagotavlja tudi pravilnik o pacientovih pravicah. Najdaljše čakalne dobe (glej tabelo) so dolge tudi več let, kar je za čakajoče bolnike

 

 

 

katastrofa.

 

Ministrstvo: Povišanje cen za 3,6 odstotka

Zdravstvena oblast – ministrstvo in ZZZS – se o tem, kako odpraviti čakalne dobe, težko poenoti. Problem je, da v vrhu zdravstva ni nikogar, ki bi imel toliko znanja in avtoritete, da bi suvereno odločal, zato poskuša vsakdo po svoje pristaviti svoj lonček. Vlada je v četrtek končno sprejela splošni dogovor za leto 2016, kar pomeni, da je denar za letos razporedila (večinoma v dogovoru z ZZZS, zavodi, zdravniško zbornico, lekarnami ...) in da zdravstvena blagajna (ZZZS) lahko podpiše več kot 1200 pogodb z izvajalci. Do zdaj so bili namreč plačani po dvanajstinah in niso vedeli, koliko storitev jim bo ZZZS plačal, torej, koliko lahko delajo.

Vlada je sprejela tudi zvišanje cen zdravstvenih storitev za 3,6 odstotka od 1. junija do konca leta. Ministrica se je za to odločila, ker so se storitve v zadnjih letih pocenile za 18 odstotkov, zato nekatere bolnišnice ne morejo več plačevati zdravil in drugega, kar kupijo pri dobaviteljih. Tem so bolnišnice dolžne več kot sto milijonov evrov. Imajo tudi druge težave, denimo s samovzdrževanjem, nakupom aparatur, ki so dotrajane, plačevanjem nadurnega dela (nekatere bolnišnice dolgujejo sestram in zdravnikom več tisoč ur dela).

Hkrati je vlada sprejela tudi ukrepe za skrajšanje čakalnih dob. Odločila se je za plačilo vseh prvih specialističnih pregledov in dodatnih operacij pri tistih posegih, za katere je čakajočih največ oziroma kjer so čakalne dobe najdaljše (glej tabelo). Za prve preglede bodo namenili predvidoma osem, za dodatne operacije pa 7,9 milijona evrov, skupaj torej 15,9 milijona evrov.

 


ZZZS: potrebnih je 120 milijonov

Upravni odbor ZZZS je isti dan – prejšnji četrtek – prav tako pretresal finance. Izračunali so, da so predlogi ministrstva za zdravje v splošnem dogovoru vredni 60,1 milijona evrov dodatnega denarja, a samo 7,7 milijona evrov od tega zneska bo namenjenih skrajševanju čakalnih dob, kar je menda bistveno premalo, da bi dosegli pomembno skrajšanje čakalnih dob, menijo. Po izračunu ZZZS je 3,6-odstotno zvišanje cen vredno 31,6 milijona evrov. Toliko denarja dati izvajalcem, se jim zdi nesmiselno, saj je lani večina poslovala pozitivno. Sami bi več denarja namenili za odpravo čakalnih dob, za odpravo vseh pa da bi bilo treba nameniti približno 120 milijonov evrov. Menijo, da so izvajalci v neenakopravnem položaju, saj bodo dobili dodatni program le tisti, ki jih je izbralo ministrstvo. ZZZS je predlagal dvajsetodstotno povišanje sredstev v programih, kjer so čakalne dobe za posege najdaljše, vsem izvajalcem, ne samo tistim, ki jih je izbralo ministrstvo za zdravje.

Predlogi ZZZS trenutno nimajo nobene teže, saj je vlada vse navedeno že sprejela. Ni jasno, zakaj se ZZZS do predlogov ni opredelil pravočasno, še manj pa, zakaj se nista ministrstvo in ZZZS o potrebah bolnikov med seboj dogovorila. Ureditev v Sloveniji je namreč takšna, da ZZZS ne odloča samostojno, ampak se dogovarja s partnerji, končno besedo o porabi denarja pa ima ministrstvo. Dejstvo je, da je ZZZS nasploh že nekaj let v nasprotju z ministrstvom, ne glede na to, kdo je minister. Kdo bo izvajal dodatne operacije?

Javni sektor na slabšem kot koncesionarji

Sandra Tušar, državna sekretarka, je povedala, da so najprej povabili na pogovor in pozvali k ponudbi za izvedbo dodatnih operacij vse javne zavode, torej bolnišnice. Ko se je izkazalo, da ponudb ni dovolj, so povabili še vse izvajalce s koncesijo za potrebna področja. Ko so dali ponudbe tudi ti, se je izkazalo, da bodo 71 odstotkov vseh dodatnih operacij izvedli javni zavodi, 29 odstotkov pa koncesionarji, torej zasebniki.

Težava, ki se izkazuje tudi pri podelitvi tokratnega dodatnega programa (torej denarja) za operacije, ni nova. Čeprav bi pričakovali, da bodo bolnišnice lahko izvedle vse operacije, ni tako. Javni sektor je zaradi Zujfa in drugih omejitev v diskriminatornem položaju glede na koncesionarje. Koncesionarji si kirurge izposojajo v javnih bolnišnicah, ti pa gredo raje k njim, ker jim plačujejo za isto delo nekajkrat več, kot jim lahko plačajo javne bolnišnice. Vlada bo za tokratni dodatni program zato sprejela poseben sklep, po katerem bodo v javnih ustanovah lahko plačani za delo ob popoldnevih, sobotah in nedeljah po podjemnih pogodbah. A bodo še vedno v slabšem položaju kot zasebni koncesionarji.