30 let politike enega otroka

Peking - Če tega zakona leta 1980 ne bi sprejeli, bi Kitajska danes imela 400 milijonov ljudi več, so prepričani v Pekingu. Milejša določila zakona o nadzoru rojstev so veljala za družine na podeželju, ki jim je bilo dovoljeno imeti dva otroka, če je bil prvi otrok deklica. Iz strogih ukrepov so bili izvzeti tudi pripadniki manjšin, ki predstavljajo deset odstotkov kitajskega prebivalstva.

Ker se kitajsko prebivalstvo vse bolj stara, nameravajo oblasti prihodnje leto dodatno omiliti omenjeni zakon. Tako je že v petih provincah (Heilongjiang, Jilin in Liaoning na severovzhodu ter Jiangsu in Zhejiang na vzhodu) parom, od katerih je eden od partnerjev edinec, dovoljeno imeti dva otroka. Enak ukrep velja tudi v Šanghaju, v naslednjih petih letih pa bi ga naj uveljavili za vso Kitajsko.

Politika stroge kontrole rojstev je na Kitajskem, ki ima 1,3 milijarde ljudi, proizvedla 90 milijonov otrok edincev, ki so pogosto razvajeni, zaradi česar se jih je oprijel vzdevek "mali cesarji". Kontrola rojstev je imela za negativno posledico tudi porušenje razmerja med dečki in deklicami. Na Kitajskem namreč na sto novorojenih deklic pride 119 dečkov.

V 30 letih politike enega otroka se je zgodilo tudi veliko okrutnosti, med drugim prisilne sterilizacije žensk in splavi v visoki nosečnosti. "Kdor je rodil drugega otroka, je bil kaznovan, kazen pa je obsegala izključitev iz šole, znižanje plače in denarno kazen," je povedala ena od Kitajk, ki je drugo nosečnost uspešno prikrila in na skrivaj rodila s pomočjo prebivalcev svoje vasi.

"Če niste imeli s čim plačati denarne kazni, bi predstavniki iz centra za načrtovanje družine porušili hišo, zasegli pohištvo in električne hišne aparate," je pojasnila danes 50-letna mati dveh otrok.