Tiskane izdaje
Washington – Na današnji dan pred 50. leti je borec za pravice temnopoltih Martin Luther King pred Lincolnovim spomenikom v središču Washingtona izrekel besede, ki še danes odmevajo v ameriški javnosti: »Sanjam, da bodo moji štirje otroci nekega dne živeli v državi, ki jih ne bo sodila po barvi njihove kože, ampak po vsebini njihovega značaja.«
Znamenitega govorca in govora, ki ga je 28. avgusta 1963 poslušala večtisočglava množica udeležencev shoda za državljanske pravice temnopoltih, bodo danes v Washingtonu počastili prvi ameriški temnopolti predsednik Barack Obama, zbrane bosta nagovorila tudi nekdanja predsednika Jimmy Carter in Bill Clinton. Točno ob 15. uri po lokalnem čas, ko je Martin Luther King svoj govor zaključil z besedami »naj zadoni svoboda«, pa bodo v ZDA in drugod po svetu – tudi v Švici in na Japonskem – zazvonili zvonovi.
Proslave ob obletnici znamenitega govora potekajo že ves teden. Najstarejši sina Martina Luthra Kinga je v soboto več tisoč ljudi popeljal po isti poti, ki jo je pred petdesetimi leti prehodilo okoli 250.000 protestnikov.
Govor, v katerem je Martin Luther King ZDA predstavil sanje o rasni enakopravnosti, velja za vrhunec boja temnopoltih Američanov za enakopravnost, ki ga je osem let prej sprožila Rosa Parks. Temnopolta Američanka 1. decembra 1955 ni hotela odstopiti sedeža belemu potniku, njen lastni upor pa je nato prerasel v vsedržavno vstajo.
Dolga pot do enakopravnost se je uradno zaključila leta 1964 z zakonom o državljanskih pravicah, a številni Američani vztrajajo, da se sanje Luthra Kinga o družbi, ki ne diskriminira na podlagi barve polti, še vedno niso uresničila.
Vprašanje rasne enakopravnosti se je v ospredje javnih debat prerinilo tudi v času sojenja proti Georgeu Zimmermanu, ki je 26. februarja lani ustrelil 17-letnega temnopoltega Trayvona Martina. Sodišče mu je izreklo oprostilno sodbo, na ulice ameriških mest pa se je vsula jezna množica, ki je prepričana, da živi v državi, kjer pravica ni enaka za vse.
