Abejevo recikliranje preteklosti: prihodnost bo jedrska

Peking – Dan po tem, ko je 16. decembra na japonskih parlamentarnih volitvah zmagala Liberalno-demokratska stranka (LDP), se je vrednost delnic Tokijske družbe za električno energijo (Tepco) povečala za skoraj 33 odstotkov. Nič zato, če še vedno obstajajo problemi v zvezi z njeno jedrsko elektrarno Fukušima.

Nič zato, če bo morala družba Tepco plačati velik del odškodnin prebivalcem, ki so jih po potresu in cunamiju leta 2011 zaradi povečanega sevanja izselili iz okolice jedrske elektrarne, tako da je zaradi teh velikanskih izplačil tik pred bankrotom. Pomembno je samo to, da je na oblast znova prišel Šinzo Abe, predsednik LDP in novi japonski premier, ki je že v predvolilni kampanji napovedal vrnitev k reaktorjem.

V televizijskem nastopu pred prihodom novega leta je Abe napovedal ponovni zagon začasno ustavljenih reaktorjev po vsej državi, hkrati pa obljubil gradnjo novih. Z logičnim rebusom je ugotovil, da večino Japoncev skrbi, ali bodo imeli v bližnji prihodnosti dovolj elektrike, zato so, kot je dejal, glasovali proti tistim, ki so obljubljali »dacu gempacu« (opustitev jedrske energije) ali »socu gempacu« (konec jedrske odvisnosti).

In čeprav je potrdil, da bodo del državnih sredstev usmerili v razvoj vetrnic, sončnih elektrarn in drugih obnovljivih virov energije, je Abe brez dlake na jeziku napovedal, da bo njegova vlada opravila revizijo dokumentacije o jedrski krizi v Fukušimi, ob tem pa poudaril, da je jedrska elektrarna številka 1 podlegla cunamiju, da pa je številka 2 dobro prenesla naravno katastrofo, to pa pomeni, da bi bila enotna jedrska politika, ki bi jo dosledno izvajali za vse reaktorje, napačna ali vsaj prenagljena.

Ko je Abe takoj po tem, ko so ga v LDP potrdili za premiera, sestavljal svojo novo vlado, so projedrsko usmerjeni funkcionarji eden za drugim zavzemali najvišja mesta. To je bilo sporočilo Tepcu in vsem drugim distributerjem električne energije, Toshibi in vsem drugim proizvajalcem jedrske opreme, pa tudi celotnemu velikemu biznisu, ki je s strahom pričakoval spremembo energetske strategije, kakršno je napovedovala vlada Demokratske stranke Japonske (DPJ).

Ankete, ki so jih izpeljali veliki japonski mediji, kažejo, da se kar dve tretjini Japoncev zavzemata za takojšnje ali postopno opuščanje jedrskih elektrarn. Abe se tega zaveda, je pa prepričan, da je bolj pomembno tisto drugo ugotavljanje javnega mnenja, ki pravi, da sto odstotkov prebivalcev pričakuje takojšnjo ali skorajšnjo rešitev iz gospodarske stagnacije. Ko se je izkazalo, da DPJ ne more z nobenim gospodarskim sektorjem skleniti dovolj trdnega konsenza glede trajne opustitve reaktorjev, še manj pa glede prestrukturiranja elektrodistribucijske mreže, so se za novo vlado LDP na široko odprla vrata za najabsurdnejše recikliranje japonske nedavne preteklosti: kljub jedrski krizi, ki sta jo pred dvema letoma izzvala potres in cunami, in prav zaradi nje bo Šinzo Abe dobil veliko podporo za vrnitev k jedrskim reaktorjem, ki bodo očitno znova postali glavni steber energetskega zemljevida Japonske. Vetrnice in zelene ter sončne opcije bodo morale na novo priložnost počakati še nekaj desetletij.

Kot eden od argumentov jedrskega lobija so se pojavili tudi jedrski odpadki, ki so se nakopičili iz okoli 50 japonskih reaktorjev. Tudi če bi vse te reaktorje ugasnili, pravijo strokovnjaki, bi okoli deset ton plutonijskih palic še vedno ostalo na japonskih tleh. Večji del jedrskih odpadkov je Japonska poslala v predelavo v Francijo in Veliko Britanijo, sicer pa se tudi na Japonskem že več kot 30 let ukvarjajo s postavitvijo obrata za recikliranje, v katerem bi izdelovali gorivo za novo generacijo reaktorjev. Testiranje drage opreme v vasi Rokašo v prefekturi Aomori na severu države je že do zdaj stalo več kot 27 milijard ameriških dolarjev in se še vedno nadaljuje.

Če upoštevamo dejstvo, da se vzporedno ukvarjajo tudi s namestitvijo obrata za proizvodnjo goriva iz mešanice dveh radioaktivnih elementov – plutonija in urana, ki naj bi začel delovati leta 2016, ni videti, da bi se Japonska nameravala kdaj podati na pot denuklearizacije. Pravzaprav je ravno nasprotno, saj načrtujejo, da bo začelo do leta 2015 obratovati še 18 novih reaktorjev na gorivo iz mešanice oksidov, tako da je vse pripravljeno za novi jedrski ciklus. Iz tega ciklusa pa lahko nastane le še jedrska bomba, nikakor pa ne vetrnica ali sončna elektrarna.