Absurdno bi bilo, če bi Evropa pred našimi očmi nazadovala!

»Nisem ženska, ki vedno pravi: treba je varčevati!« je Angela Merkel prepričevala Donalda Tuska.

Objavljeno
22. april 2013 23.10
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin – »Nadvlada je zame popolnoma tuja zamisel,« je nemška kanclerka Angela Merkel, ki jo na jugu Evrope nesramno slikajo z nacističnimi simboli, povedala ob obisku poljskega premiera v Berlinu. Zato pa jo imajo Poljaki, kot kaže nedavna javnomnenjska raziskava, celo raje od svojega Donalda Tuska.

Poljaki so nemški kanclerki zelo naklonjeni tudi zato, ker knjiga Kanclerka in njen svet Stefana Korneliusa, ki jo je v Berlinu skupaj z Merklovo predstavil Tusk, razkriva, da je kanclerkin oče prišel na svet kot Horst Kazmierczak. Šele leta 1930 je postal Kasner, kot se je kanclerka pisala pred poroko. Merklova je že pred Korneliusovo knjigo omenjala svoje poljske korenine, a bolj na splošno, po objavi knjige z natančnim opisom njenih družinskih korenin pa se je vzhodnim sosedom še bolj prikupila.

A tudi brez tega se poljska javnost počasi otresa nezaupanja do ene od svojih zgodovinsko spornih velikih sosed, o Nemčiji je celo poljski zunanji minister dejal, da ga bolj kot njena moč skrbi pomanjkanje njene aktivnosti. Radosłav Sikorski je govoril o nemškem delovanju v evrski krizi, kjer Varšava in Berlin v preteklih letih pogosto nista bila istega mnenja. Čeprav je v svojem nastopu navedel tudi Immanuela Kanta, za katerega je bilo zaupanje v vračanje dolgov eden od temeljev moralnega reda, je poljski zunanji minister poudaril tudi solidarnost. Toda Poljska je z velikih kmetijskim sektorjem ena največjih prejemnic sredstev EU, Nemčija pa je po združitvi prispevala gigantskih 45 odstotkov vseh neto plačil v proračun EU ter jamči za približno tretjino reševalnih skladov.

Zato ne preseneča, da Angela Merkel neutrudno poudarja konkurenčnost vsake članice. Kanclerka verjame, da lahko EU le tako tekmuje z drugimi predeli sveta, evro pa lahko le tako reši svoje težave. Člani Unije bi se morali odreči delu nacionalne suverenosti, verjame Merklova in poudarja, da mora Evropa še tesneje sodelovati. »Glejte, izkusila sem propad države NDR, pod Sovjetsko zvezo je propadel cel gospodarski sistem in res nočem, da bi Evropa pred našimi očmi nazadovala,« je v Berlinu povedala kanclerka. »To bi bilo absurdno, saj imamo v rokah vse znanje.«

Poljska bi še naprej rada bila evropski tiger

Priljubljenost nemške kanclerke se ne povečuje le na Poljskem. Tudi Nemci ji zaupajo, ker gre domačemu gospodarstvu v primerjavi z evrskimi sestrami še vedno dobro, gospodarska uspešnost pa jim je tako pomembna, da so se bili v minulem desetletju zanjo pripravljeni celo odreči dela osebnega premoženja. Nemški ekonomisti kljub težavam območja evra računajo vsaj na nizko gospodarsko rast, ki bi visoko razviti državi zadostovala za ohranjevanje nizke brezposelnosti. Poljska pa zaradi nižje rasti od pričakovane, četudi je z 1,3 odstotka videti visoka, proračunski primanjkljaj znižuje manj, kot so upali.

Premier Tusk zato spet krči državno potrošnjo, dobo upokojevanja pa so po nemškem zgledu povišali na 67 let. Da bi spodbudila gospodarstvo, poljska centralna banka znižuje obrestne mere na rekordno nizko raven. Poljska bi tudi zaradi svoje preteklosti še naprej rada veljala za evropskega tigra, v obdobju boleče prenove po komunističnih desetletjih je državo zapustilo toliko ljudi, da je poljščina zdaj že drugi največji jezik v Veliki Britaniji, poljski ministrski predsednik pa se je v Berlinu pol za šalo, pol pa morda tudi zares, pritoževal nad nogometnimi šampioni, ki jih je k sebi že privabila Nemčija: »Dobili ste Podolskega, dobili ste Kloseja, vsaj Lewandowskega pustite pri miru!«

V zgodovinski perspektivi sedanja poljska vlada z nemško ne tekmuje za nogometaše, ampak za definicijo evropskega vzorca razvoja. »Nisem ženska, ki vedno pravi: treba je varčevati!« je včeraj nemška kanclerka prepričevala poljskega premiera in evropsko javnost, da so najpomembnejše strukturne reforme in resnična rast.

Tistim, ki jih bolj kot politika zanimajo družinske korenine nemške kanclerke, je protestantka Merklova povedala, da je bil njen oče s poljskim priimkom tudi krščen v katoliški veri, čeprav je kasneje kot evangeličanski pastor deloval v Vzhodni Nemčiji. »V Evropi je šlo vedno sem in tja,« je komentirala kanclerka in njen gost ji je lahko le pritrdil.

Donald Tusk leta 2005 ni postal poljski predsednik tudi zato, ker se je izvedelo, da je njegov germanizirani stari oče med drugo svetovno vojno služil v nemški vojski. »Stari očetje imajo včasih pri volitvah pomembno vlogo,« se je pošalil Tusk. »Moj mi ni pomagal in upam, da tvoj ne bo ovira na prihodnjih volitvah za bundestag.«