Acta je padla

Evropski parlament je zavrnil mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju Acta, ki tako v Evropski uniji ne bo veljal.

sre, 04.07.2012, 12:57

Strasbourg − Po več zavrnitvah v odborih in včerajšnji razpravi na plenarnem zasedanju, so poslanke in poslanci evropskega parlamenta danes s 478 glasovi proti in 39 glasovi za Acto dokončno zavrnili. S tem je zgodba v Evropski uniji končana. Kot je že pred glasovanjem napovedal poročevalec v tej zadevi David Martin, ni nobene možnosti, da bi evropska komisija sporazum v zdajšnji obliki znova uvrstila na dnevni red.

V evropski ljudski stranki so pred glasovanjem predlagali, da se zadeva vrne v odbor za mednarodno trgovino, kjer bi počakala do razsodbe evropskega sodišča za človekove pravice, ali je sporazum v skladus temeljnjimi človekovimi pravicami. »Prav je, da Acti damo pravico, da v miru umre,« se je na to odzval poročevalec David Martin. Predlog je bil zavrnjen.

Evroposlanke in poslanci so imeli samo dve možnosti, če ne upoštevamo podaljševanja postopka do razsodbe evropskega sodišča za človekove pravice, ki so ga predlagali v evropski ljudski stranki. Lahko so namreč le potrdili ali zavrnili sporazum. To moč so dobili z lizbonsko pogodbo, vendar pa niso imeli možnosti spreminjati besedila Acte. Ta je namreč sporazum, ki so ga izpogajali drugje, in evropski parlament je lahko v imenu celotne EU le odločil, ali ga bo povezava upoštevala ali ne.

Predstavniki evropske komisije, ki so se najglasneje zavzemala za Acto, so sicer ves čas poudarjali, da ta ničesar ne spreminja. Ker pa je namen sporazuma »učinkovitejša zaščita pravic intelektualne lastnine« in ker je bilo njegovo besedilo zelo splošno, so mnogi opozarjali, da bi lahko zaradi Acte nastali pritiski na spremembe zakonodaje. Še posebej na področju nadzora nad početjem uporabnikov interneta in obveznosti ponudnikov dostopa do interneta.

Več poslank in poslancev je v razpravah poudarjalo, da ne morejo glasovati za, ker bi s tem nasprotovali volji svojih volivcev, ki so v najhujšem mrazu odšli na ulice in tam glasno protestirali proti Acti. Medtem so vlade, tudi slovenska, večinoma ravnale pragmatično in ratifikacijo sporazuma zamrznile oziroma jo preložile na čas po glasovanju v evropskem parlamentu. Zdaj bi bile ratifikacije v posameznih državah brezpredmetne, saj Acta v EU ne velja niti, če jo ratificirajo vse države, EU kot celota pa ne.

Sporazum Acta je na tajnih pogajanjih med ZDA, Kanado, Japonsko, Avstralijo, EU in še nekaterimi državami nastajal več let, v javnost pa so prvi osnutki prišli šele leta 2010. Dokončno besedilo so oblikovali lani, 26. januarja, pa so sporazum slovesno podpisali v Tokiu, saj je Japonska njegova skrbnica. Za Slovenijo je podpis prispevala tamkajšnja veleposlanica Helena Drnovšek Zorko, ki je to dejanje pozneje javno (na blogu) obžalovala, češ da se ni dovolj natančno pozanimala, kaj podpisuje.

Od podpisnic Acte je doslej še nobena ni ratificirala. Sporazum sicer začne veljati, ko to stori najmanj šest držav. Če se bo to tudi po zavrnitvi v EU dejansko zgodilo, bo Acta doživela podobno usodo kot kjotski sporazum − upoštevale jo bodo le določene države, vse ostale pa bodo še naprej uveljavljale svojo politiko glede varovanja intelektualne lastnine.

Povezane novice

Acta je padla
4. julij ob 12:57
Evropski parlament je zavrnil mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju Acta, ki tako v Evropski uniji ne bo veljal.
Prijavi sovražni govor