Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Acta je padla

Evropski parlament je zavrnil mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju Acta, ki tako v Evropski uniji ne bo veljal.

sre, 04.07.2012, 12:57

Strasbourg − Po več zavrnitvah v odborih in včerajšnji razpravi na plenarnem zasedanju, so poslanke in poslanci evropskega parlamenta danes s 478 glasovi proti in 39 glasovi za Acto dokončno zavrnili. S tem je zgodba v Evropski uniji končana. Kot je že pred glasovanjem napovedal poročevalec v tej zadevi David Martin, ni nobene možnosti, da bi evropska komisija sporazum v zdajšnji obliki znova uvrstila na dnevni red.

V evropski ljudski stranki so pred glasovanjem predlagali, da se zadeva vrne v odbor za mednarodno trgovino, kjer bi počakala do razsodbe evropskega sodišča za človekove pravice, ali je sporazum v skladus temeljnjimi človekovimi pravicami. »Prav je, da Acti damo pravico, da v miru umre,« se je na to odzval poročevalec David Martin. Predlog je bil zavrnjen.

Evroposlanke in poslanci so imeli samo dve možnosti, če ne upoštevamo podaljševanja postopka do razsodbe evropskega sodišča za človekove pravice, ki so ga predlagali v evropski ljudski stranki. Lahko so namreč le potrdili ali zavrnili sporazum. To moč so dobili z lizbonsko pogodbo, vendar pa niso imeli možnosti spreminjati besedila Acte. Ta je namreč sporazum, ki so ga izpogajali drugje, in evropski parlament je lahko v imenu celotne EU le odločil, ali ga bo povezava upoštevala ali ne.

Predstavniki evropske komisije, ki so se najglasneje zavzemala za Acto, so sicer ves čas poudarjali, da ta ničesar ne spreminja. Ker pa je namen sporazuma »učinkovitejša zaščita pravic intelektualne lastnine« in ker je bilo njegovo besedilo zelo splošno, so mnogi opozarjali, da bi lahko zaradi Acte nastali pritiski na spremembe zakonodaje. Še posebej na področju nadzora nad početjem uporabnikov interneta in obveznosti ponudnikov dostopa do interneta.

Več poslank in poslancev je v razpravah poudarjalo, da ne morejo glasovati za, ker bi s tem nasprotovali volji svojih volivcev, ki so v najhujšem mrazu odšli na ulice in tam glasno protestirali proti Acti. Medtem so vlade, tudi slovenska, večinoma ravnale pragmatično in ratifikacijo sporazuma zamrznile oziroma jo preložile na čas po glasovanju v evropskem parlamentu. Zdaj bi bile ratifikacije v posameznih državah brezpredmetne, saj Acta v EU ne velja niti, če jo ratificirajo vse države, EU kot celota pa ne.

Sporazum Acta je na tajnih pogajanjih med ZDA, Kanado, Japonsko, Avstralijo, EU in še nekaterimi državami nastajal več let, v javnost pa so prvi osnutki prišli šele leta 2010. Dokončno besedilo so oblikovali lani, 26. januarja, pa so sporazum slovesno podpisali v Tokiu, saj je Japonska njegova skrbnica. Za Slovenijo je podpis prispevala tamkajšnja veleposlanica Helena Drnovšek Zorko, ki je to dejanje pozneje javno (na blogu) obžalovala, češ da se ni dovolj natančno pozanimala, kaj podpisuje.

Od podpisnic Acte je doslej še nobena ni ratificirala. Sporazum sicer začne veljati, ko to stori najmanj šest držav. Če se bo to tudi po zavrnitvi v EU dejansko zgodilo, bo Acta doživela podobno usodo kot kjotski sporazum − upoštevale jo bodo le določene države, vse ostale pa bodo še naprej uveljavljale svojo politiko glede varovanja intelektualne lastnine.

Povezane novice

Acta je padla
4. julij ob 12:57
Evropski parlament je zavrnil mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju Acta, ki tako v Evropski uniji ne bo veljal.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
2 komentarja
Neznan

Aha. Še je upanje:)

04. julij 2012, ob 14:23:18
baldrick        

BRAVO!

04. julij 2012, ob 13:26:24
2 komentarja
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej