Božo Mašanović, zunanja politika
Bruselj - Evropski komisar za trgovino Karel De Gucht želi »razpršiti meglo negotovosti«, zato bo kontroverzni trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju (Acta), ki je po Uniji sprožil množične proteste, poslal v presojo sodišču EU.
»Najvišja sodna instanca v Evropi naj ugotovi, ali je Acta kakorkoli nezdružljiva s temeljnimi pravicami in svoboščinami, kot so svoboda izražanja in obveščanja, zaščita podatkov in lastninska pravica v primeru intelektualne lastnine,« je komisar pojasnil odločitev kolegijskega organa, da sporni akt predloži sodnikom v Luksemburgu. Sporazum Acta so decembra lani soglasno potrdile vse članice Evropske unije.
De Gucht sicer »razume zaskrbljenost zaradi temeljnih pravic«, ki jo sproža Acta, pritrjuje pa tudi »državljanom, ki so tako aktivno povzdignili glas v prid svobodi na internetu«. Toda sporazum, ki po komisarjevem zagotovilu »dviguje globalne standarde uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, ne bo spremenil ničesar pri uporabi interneta in družabnih omrežij v Uniji, saj ne uveljavlja nobenih novih pravil, ampak le pomaga uresničevati sedanjo zakonodajo«.
Acta tudi »ne bo niti cenzurirala ali zapirala spletnih strani niti posegala v svobodo na internetu ali v svobodo govora«, je poudaril nekdanji belgijski zunanji minister. Dodaja, da Unija »bije boj za zaščito intelektualne lastnine zunaj Evrope, da bi obvarovala delovna mesta, ki izginjajo zaradi ponarejenega blaga, vrednost teh ponaredkov, ki preplavljajo svetovni trg, pa dosega 200 milijard evrov«.
Pogajanja o sporazumu Acta so se začela junija 2008 in končala novembra 2010. Postopek je bil transparenten, zagotavlja dokument komisije. De Gucht ali visoki funkcionarji direkcije za trgovino so se leta 2010 udeležili treh plenarnih razprav in šestih sestankov pristojnih odborov, komisija pa je odgovorila na 50 pisnih ali ustnih vprašanj parlamentarcev, ki so potrdili kar tri resolucije v prid sporazumu Acta. Odločitev Berlaymonta, da se zateče k sodišču EU, so podprle vse večje parlamentarne skupine, tudi poročevalec David Martin, ki ugotavlja, da se evropski poslanci »že dolgo zavzemajo za večjo jasnost Acte«.