Zagreb – Na Županijskem sodišču v Zagrebu se bo danes začelo sojenje zaradi izčrpanja milijonov evrov iz javnih podjetij in ministrstev. Med obtoženci sta nekdanji premier Ivo Sanader in nekdaj vladajoča stranka HDZ, ki naj bi si bila prisvojila dobra dva oziroma nekaj več kot 4 milijone evrov.
Obtožnica v primeru Fimi media – ime je dobila po marketinški agenciji, preko katere je HDZ domnevno izčrpaval javna podjetja in ministrstva za strankarske in lastne namene – ima več kot 500 strani in je ena najobsežnejših v zgodovini hrvaškega pravosodja. Na sojenju bo, kot je potrdila sodnica Ivana Čalić, 150 prič, med njimi tudi hrvaški estradniki Mišo Mate Kovač, Nina Badrić in Marko Perković Thompson, gospodarstvenik in prvi mož Agrokorja Ivica Todorić ter poslovnež Tomo Horvatinčić (proti kateremu sicer poteka postopek zaradi smrti dveh turistov, ki sta umrla, ko se je omenjeni lani z jahto zaletel v njuno jadrnico na Jadranu). Sodišče je potrdilo vse priče in dokaze, ki jih je predložil Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok), o nekaterih pričah obrambe nekdanjega hrvaškega predsednika vlade pa bo odločalo naknadno. Na klopi za obtožence se bodo poleg takratnega predsednika HDZ in premiera Iva Sanaderja znašli še nekdanji tiskovni predstavnik stranke Ratko Maček, nekdanji šef hrvaške carine in nekdanji blagajnik HDZ Mladen Barišić, nekdanja računovodkinja stranke Branka Pavošević ter lastnica oglaševalske agencije Fimi media Nevenka Jurak.
Koliko časa utegne trajati sojenje, je nemogoče napovedati, že zbiranje dokazov pa je povzročilo precej razburjenja v hrvaški javnosti, ki kar ne more verjeti, kaj vse se je dogajalo. Navsezadnje sta obstoj črnih skladov in tajno strankarsko blagajno potrdila Mladen Barišić in Branka Pavošević, ki sta kot strankarska blagajnik in računovodkinja imela v HDZ največ opravka z denarjem. Potrdila sta tudi, da so denar v črne sklade prinašali šefi javnih in državnih podjetij, podjetniki ... ter da so morali vsi, ki so želeli zadržati svoje položaje ali pa poslovati z državo, plačati tako imenovani strankarski reket oziroma »vsoto za strankarsko zaščito«. Denar – šlo je zgolj za gotovino – so menda osebno predajali blagajniku stranke. Kot so poročali hrvaški mediji, so z denarjem iz črnih skladov HDZ financiral tudi predsedniško kampanjo Jadranke Kosor v letih 2004 in 2005 za volitve, na katerih je potem nekdanji predsednik Stipe Mesić zmagal za svoj drugi petletni mandat. Sicer pa bo HDZ na sojenju skušala dokazati, da so za finančne malverzacije odgovorni posamezniki in ne stranka kot pravna oseba.
Ivo Sanader
»zaseden« ves teden
Nekaj težav je imelo sodišče z razpisom obravnav, saj ima prvoobtoženi Ivo Sanader »prosta termina« le v ponedeljek in torek; preostale dneve v tednu mora namreč biti navzoč na sojenjih, v katerih je na istem sodišču obtožen vojnega dobičkarstva (afera Hypo in prejetje pol milijona evrov domnevne ilegalne provizije od banke, ko je bil še pomočnik zunanjega ministra) in jemanja podkupnine v aferi Ina-Mol, v kateri je kot hrvaški premier domnevno prejel deset milijonov evrov podkupnine za prepustitev upravljavskih pravic v hrvaški energetski družbi Ini madžarskem partnerju, družbi Mol.
Hrvaška javnost, vajena vsakodnevnih poročil o poteku zdajšnjih sojenj in odkrivanju novih in novih afer na vseh ravneh, z zanimanjem pričakuje »sojenje desetletja«, navsezadnje je obtožena stranka, ki je odločilno vplivala na potek novejše hrvaške zgodovine. HDZ se bo morala pred očmi javnosti spoprijeti z obtožbami in morebitno kaznijo, če bo seveda spoznana za krivo, zaradi katerih bo močno omajana njena verodostojnost. Če bo spoznana za krivo, bi utegnila tudi bankrotirati, saj državno tožilstvo v obtožnici zahteva tudi vračilo najmanj 31 milijonov kun (dobre 4 milijone evrov) ilegalno prisvojenega denarja. To lahko pomeni celo razpad največje politične stranke na Hrvaškem, pravijo nekateri in dodajajo, da gre sicer za črni scenarij, vendar pa tudi v HDZ menijo, da je glede na obsežno dokazno gradivo in izjave prič tak razplet mogoč.
Sicer pa je hrvaško državno tožilstvo poleg osrednje obtožnice za Fimi medio proti Sanaderju, HDZ in drugim vložilo še štiri obtožnice, ki izhajajo iz tega primera. Med drugim bremenijo bivšega notranjega ministra Ivico Kirina in tri nekdanje vodilne v javnem podjetju Hrvaške avtoceste (Marija Crnjaka, Jurico Prskala in Josipa Sapunara), nekdanjega prvega moža podjetja Autocesta Reka–Zagreb Zlatka Korparja in nekdanjega direktorja sklada za varstvo okolja in energetsko učinkovitost Vinka Mladinea.