Afere in cirilica: Vukovar spet na naslovnicah

Zagreb – Trditev, da je Vukovar na naslovnicah časnikov le ob obletnicah tragedij v domovinski vojni, kot trdijo v Vukovarju, mestu heroju, je padla v vodo. Zdaj je na naslovnicah zaradi afer, v katerih osrednjo vlogo igrata župan Željko Sabo (SDP) in cirilica.

Vukovarskega župana Željka Saba (SDP) tožilstvo bremeni poskusa podkupovanja dveh svetnikov vukovarske mestne skupščine iz vrst HDZ. Trdijo, da je svetnici Mariji Budimir ponujal položaj v nadzornem odboru družbe Borovo in mesto predsednice mestne komisije za evropske zadeve ter 6670 evrov, če bo podprla SDP in omogočila socialdemokratom oblikovanje večine v vukovarski mestni skupščini po lanskih majskih lokalnih volitvah. Podobno kot Budimirjevo je menda Sabo poskusil podkupiti tudi svetnika Radivoja Đurića.

Prek njegove soproge Ružice je ponujal, da bo njunemu sinu zagotovil položaj direktorja na lokalnem vukovarskem radiu. Obenem je Đurićevi ponudil mesto glavne medicinske sestre v bolnišnici v Vukovarju. Ko je že kazalo, da gre za »izmišljotino hadezeja«, pa je tožilstvo k temu dodalo še nov primer. In sicer, da bi si naj nedovoljeno prisvojil denar (približno 10.000 evrov, s katerim naj bi si nekateri plačevali drobne izdatke, od cigaret, časnikov do hrvaške različice viagre), ki je sicer namenjen letovanju vukovarskih otrok. Prvo obtožnico je urad za borbo proti korupciji in organiziranemu kriminalu sprožil na pobudo svetnice Budimirjeve, obtožnico zaradi prisvajanja denarja, namenjenega letovanju otrok, pa nekdanji člani SDP, iz katere je četverica prijaviteljev izstopila zaradi nezadovoljstva z razmerami v lokalnem odboru.

Z Vukovarjem, v katerem je, vsaj tako se zdi, prihodnost skoraj manj pomembna kot preteklost, slednja pa z ranami, povezanimi s srbsko okupacijo in tragedijami, ki so se dogajale, še vedno prežema skoraj vsak trenutek, pa je povezana tudi zgodba o cirilici.

Lanski dogodki, ko so nezadovoljneži udrihali s kladivom po dvojezičnih tablah, jih zaradi napisov v cirilici trgali in pljuvali, še niso pozabljeni. Prav tako ne pobuda glede zbiranja podpisov za referendum o spremembah ustavnega zakona, s katerim bi dosedanje določilo o pravicah manjšin, po katerem se smejo postavljati dvojezične table le tam, kjer je manjšinskega prebivalstva več kot tretjino, spremenili tako, da bi bilo dvojezičnost mogoče uveljaviti v enotah lokalne samouprave, v katerih manjšina predstavlja več kot polovico prebivalstva. Pobudniki so takrat zbrali nad 670.000 podpisov, veliko več, kot je marsikdo na Hrvaškem pričakoval. Sredi prihodnjega tedna pa naj bi predvidoma sestal saborski odbor za ustavna vprašanja, ki ga vodi Peđa Grbin (SDP) in odločal, kako naprej.

Politika je bila na nogah že ob zbiranju podpisov, saj bi uspešen referendum, ki se ga je že prijel vzdevek protimanjšinski, je bilo takrat slišati, pomenil korenito zmanjševanje pravic narodnih manjšin, kot je dejal hrvaški predsednik Ivo Josipović, šef vlade Zoran Milanović pa je v svoji znani maniri dodal, da »referenduma zagotovo ne bo, dokler je on predsednik hrvaške vlade«. Dodal je, da je to odkrita diskriminacija. Podpisi so zbrani, zdaj se bo bržkone začela postopkovna vojna med predlagatelji in zakonodajalcem, ki bo, vsaj tako napovedujejo analitiki, izrekel mnenje, da »gre za diskriminatorni in protievropski referendum«, sledila bo pritožba predlagateljev oz. Štaba za obrambo hrvaškega Vukovarja, zadnjo besedo pa bo imelo ustavno sodišče.