Ajman al Zavahiri – režiser in operativec

Poldrugi mesec po smrti Osame bin Ladna je teroristična mreža Al Kaida na svojih povezanih spletnih straneh sporočila, da je šejk dobil dostojnega naslednika.

Pokojnega Osamo je na čelu morda najbolj precenjene politično-ideološko-vojaške organizacije zamenjal dosedanji namestnik Ajman al Zavahiri. Mož, ki je po pripovedovanju poznavalcev razmerij v Al Kaidi v zadnjih štirinjastih letih dejansko vodil in organiziral vse ključne teroristične napade, s katerimi se je Al Kaida postavila – in hkrati »bila postavljena« – na geostrateški zemljevid sveta.

Danes petdesetletni Zavahiri velja za režiserja 11. septembra, napadov na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji ter napada na ameriško vojaško ladjo Cole v Adenskem zalivu. Ameriški presikovalni urad FBI je njegovo »ceno« takoj po terorističnem napadu na Združene države izenačil s ceno bin Ladna: kakršna koli resnično uporabna informacija o njem je vredna 25 milijonov dolarjev.

Ustoličenje Zavahirija je bilo samoumevno. Skoraj gotovo je, da se je v Kairu rojeni petdesetletnik ustoličil kar sam, saj je že skoraj pred desetimi leti prevzel nadzor nad »stiki z javnostjo« in se v slikovnih in zvočnih sporočilih, ki jih je Al Kaida po 11. septembru 2001 poslala v svet, pojavil kar sedemnajstkrat. Njegov uradno nadrejeni šejk Osama se je javno izpostavil le štirikrat. In to kljub pregovorni obsedenosti s svojo javno podobo, ki je doživela crescendo v posnetkih iz njegovega »zavetišča« v Abotabadu. Tam je Osama s pobarvano brado in urejeno pričesko pridno vadil televizijski nastop ali pa hitro menjal televizijske kanale, da bi čim prej našel – sebe.

Al Kaida je že zdavnaj postala resničnostni šov. Za to so poskrbeli tako (predvsem ameriški) mediji kot njena prva moža. Zdaj, ko Osame bin Ladna ni več, bo moral Ajman al Zavahiri pošteno zavihati rokave, če bo želel vsaj približno udobno hoditi v njegovih natikačih.

Zavahiri slovi kot velik operativec in natančen možakar, kar ni presenetljivo, saj se je v Kairu izšolal za očesnega kirurga. Čeprav je iz precej premožne in vplivne egiptovske družine – njegov stric je bil eden prvih generalnih sekretarjev Arabske lige, stari oče pa veliki sunitski mufti – je bil Zavahiri vzgojen v ostrem salafističnem duhu in se je že s petnajstimi leti pridružil prepovedanim Muslimanskim bratom. Kljub nasilju, ki ga je egiptovski režim izvajal nad islamisti, je Zavahiri uspešno končal šolanje. Leta 1973 se je pridružil ravno ustanovljenemu Egiptovskemu islamskemu džihadu in v svoji kairski četrti zgradil kliniko za reveže.

Politična vloga egiptovskih islamistov je bila dolgo obskurna, a kmalu so dočakali veliko priložnost – podpis mirovnega sporazuma z Izraelom, ki mu je sledil atentat na predsednika Anvarja al Sadata. Izvedli so ga pripadniki Islamskega džihada. Po atentatu so oblasti zaprle okoli tristo islamistov. Med njimi tudi Zavahirija, ki je med sojenjem prevzel vidno vlogo in postal javno prepoznaven. Sodišče ga je obsodilo na tri leta zapora – a ne zaradi sodelovanja v atentatu, ki mu ga niso mogli dokazati, temveč zaradi nezakonite posesti orožja. V kehi so ga mučili, pretepali in zlorabljali. Skrajnež je zategadelj postal skrajni skrajnež.

Leta 1985 je odšel v Saudsko Arabijo, kjer je spoznal Osamo bin Ladna. Ta ga je prepričal, naj na vrhuncu afganistanskega upora proti sovjetski zasedbi odide v Pešavar v Pakistanu, kjer je skrbel za afganistanske begunce in snubil borce za sveto vojno. Leta 1993 je tudi uradno prevzel vodenje Islamskega džihada in začel maščevalni pohod proti egiptovski vojaški diktaturi. Povezujejo ga s terorističnimi napadi, v katerih je bilo v Egiptu – skupaj s številnimi tujimi turisti – ubitih 1200 ljudi. Egiptovske oblasti so ga v odsotnosti obsodile na smrt. A medtem je imel dr. Zavahiri polne roke dela: nastajala je Al Kaida. V tem času je »Egipčan« krožil po svetu in – rečeno po nogometno – iskal napadalce za svoje moštvo.

Vse, kar je sledilo, je zapisano v globalnem kolektivnem spominu. Enajsti september. Ameriško maščevanje in nedokončane vojne v Afganistanu in Iraku. Stotisoči mrtvih civilistov. Če je bil Osama bin Laden rokerski in filmski zvezdnik tega obdobja, je bil Ajman Zavahiri njegov komponist in režiser. Producenti so bili globalni. Publika prav tako.

Tik pred ustoličenjem je Zavahiri napovedal, da Al Kaida snema drugo nadaljevanje 11. septembra. Kot izkušeni piarovec se verjetno dobro zaveda, da nadaljevanja skoraj nikoli niso tako dobra kot »izvirniki«.