Al Kaida: iskanje novega voditelja

»Kdo je pravzaprav Osama bin Laden?« pred časom povprašam Jusefa Nada, enega najuglednejših članov Muslimanskih bratov, ki ga je Hosni Mubarak v odsotnosti obsodil na smrt. »Pritlikavec, iz katerega so naredili velikana, ki naj bi se ga bal ves svet!« kratko odgovori Nada.

Egipčan, ki že dobršen del svojega življenja živi v Švici, je v enem samem stavku zajel bistvo mitov, ki so jih na Zahodu zavestno spletli okrog Osame bin Ladna. Ta je bil namreč v primerjavi s strahotnim ameriškim vojaškim strojem, ki je v tako imenovani vojni proti terorju doslej nekaznovano pokončal že več sto tisoč ljudi, v bistvu nepomembna in malodane neškodljiva figura. Bin Ladnova Al Kaida nikoli ni bila strogo hierarhično urejena organizacija, za katero bi stala neka država. »To pravzaprav tudi nočemo biti. Al Kaida je neke vrste klic, avantgarda, način dela,« je njeno bistvo in poslanstvo pogosto pojasnjeval Abu Musab al Suri, eden njenih najbolj znanih strategov.

Z njim se je po svoje strinjal tudi Gilles Kepel, profesor na pariškem inštitutu za politične študije in eden najboljših poznavalcev islama v svetu, ki je Al Kaido v pogovoru za Delo v Parizu predstavil takole: »Deluje predvsem s pomočjo interneta, Osama bin Laden pa je (bil) nekakšen vrhovni heker, če hočete. Al Kaida je del sodobne kulture in tehnologije. Brez interneta, ki je že povsem zabrisal mejo med islamom in Zahodom, praktično ne bi obstajala. Tisti, ki njen islamizem primerjajo s srednjeveškim načinom vedenja in delovanja, se hudo motijo. Vsak povprečen džihadist danes izvrstno obvlada sodobno tehnologijo. Si zunaj islamskega sveta, toda z računalnikom ostajaš v njem! Mladim muslimanom, denimo, ni treba v Saudsko Arabijo po ukaze. Fatvo, ki ukazuje umor nekoga v Parizu ali v Londonu, dobijo že kar po internetu. Džihadisti so po svoje otroci iz zakona med vahabizmom in Silicijevo dolino ...«

Al Kaida je v svoji 23-letni zgodovini (ustanovljena je bila leta 1988) izgubila vrsto ključnih mož. Dobro desetletje pred 11. septembrom je v še vedno nepojasnjenem atentatu umrl Abdulah Azam, Bin Ladnov idejni oče. Že od napada na Svetovni trgovinski center leta 1993 je v zaporu slepi egiptovski šejk Omar Abdel Rahman. Novi udarci so sledili po ameriški okupaciji Afganistana. Ubiti ali zaprti so bili Abu Musab al Zarkavi, Mustafa Abu al Jazid, Abu Zubajda in Halid Šejk Mohamed. Oslabljene Al Kaide to seveda ni zaustavilo, se je pa zato še dodatno fragmentirala. Začela je ustanavljati lokalne organizacije: Al Kaido na Arabskem polotoku (AQAP), Al Kaido v Iraku (AQI) in Al Kaido v islamskem Magrebu (AQIM).

Al Kaida se je, čeprav oslabljena, vedno znala prilagoditi novim razmeram. Zato je tudi umor Osame bin Ladna ne bo zaustavil. To je zelo jasno povedal njegov privrženec na enem od številnih džihadističnih spletnih forumov: »Mi se ne bojujemo za Osamo. Bojujemo se za Alaha. Džihad se bo zato nadaljeval tudi zdaj, ko je Amir (vodja) postal šahid (mučenik) ... In rojenih bo milijon novih Osam ...«

Toda kdo lahko nasledi umorjenega voditelja? Najbolj logični naslednik se zdi Ajman al Zavahiri, egiptovski zdravnik in ljubitelj poezije, zaprt pod Sadatom, ki je bil kot drugi človek Al Kaide v bistvu ves čas njen glavni ideolog. Al Zavahiri, rojen v eni najuglednejših egiptovskih družin, oče je bil denimo znan profesor kemije, je že dokaj mlad postal aktivist Muslimanskih bratov, kasneje pa tudi vodja egiptovskega Islamskega džihada. Kot najtesnejšega sodelavca Osame bin Ladna ga pozna ves džihadistični svet in bi po tej plati lahko deloval povezovalno. Toda po drugi strani ni tako karizmatična osebnost, najmanj ugleda pa ima prav v zalivskih državah, kjer je bil Osama bin Laden najmočnejši.

Drugi na seznamu možnih novih voditeljev je Abu Jahja al Libi, znanstvenik in poet, eden vodilnih Al Kaidinih propagandistov in strategov. Njegov ugled se je še posebej okrepil po uspešni vstaji v Libiji, od koder – kot že priimek pove – tudi prihaja. Po napadu na Afganistan so ga Američani ujeli in ga zaprli v zloglasni ječi v Bagramu, kjer je tudi kabulsko letališče. Toda leta 2005 je uspel pobegniti iz ječe, kjer so ga Američani zverinsko mučili. Al Libi je avtor številnih džihadističnih videofilmov. Tudi zato ga poznajo povsod v islamskem svetu. Toda tudi za njega velja, da nima prave voditeljske karizme.

Med kandidati za novega voditelja je tudi Naser al Vuhaiši, nekdanji tajnik Osame bin Ladna in eden od vodij Al Kaide na Arabskem polotoku. Al Vuhaiši, ki naj bi se zdaj skrival v Jemnu, kjer je bil tudi rojen, je bil zaprt v Guantanamu, kar je še dodatno okrepilo njegov ugled med privrženci. Iz Afganistana je odšel leta 2001, a so ga kmalu zatem aretirali v Iranu. Uradni Teheran ga je izročil Jemnu, kjer je bil zaprt do leta 2006, ko je spektakularno pobegnil iz strogo varovanega zapora v Sani.

In ne nazadnje: resen kandidat bi lahko bil tudi Anvar al Avlaki, nekdanji imam in džihadist z ameriškim in jemenskim državljanstvom. Al Avlaki naj bi doslej organiziral vrsto napadov na ameriške cilje, vključno z napadom na Fort Hood. Živel je v ZDA in v Veliki Britaniji, zdaj pa naj bi se skrival v Jemnu, kjer je bil nekaj časa tudi profesor. Al Avlaki, ki izvrstno govori angleško, je zelo priljubljen med islamisti na Zahodu. Tudi zaradi izjemnih govorniških sposobnosti. Je pa manj znan in priljubljen med islamisti v arabskem svetu, zato so njegove možnosti, da bi nasledil Bin Ladna, zelo majhne.

Po objavi novic o umoru Osame bin Ladna je Al Kaida napovedala vrsto povračilnih ukrepov. Toda na dlani je, da bo najprej razčistila stvari s Pakistanom. Tamkajšnje varnostne službe so ji namreč ves čas stale zvesto ob strani. Zato ni naključje, da je Osama bin Laden našel svoje zadnje zatočišče prav v Abotabadu, vojaškem mestu, kjer živi vrsta pakistanskih generalov in tudi vojaških upokojencev. Nedaleč od tod je tudi elitna vojaška akademija, ki ji pravijo pakistanski Sandhurst. Toda vse kaže, da je bil Osama tokrat izdan. In ameriškim specialcem so ga lahko izdali samo Pakistanci.