Tiskane izdaje
Po besedah predsednice albanskega parlamenta Jozefine Topalli opozicija zadnje mesece aktivneje sodeluje pri glasovanju v parlamentu, zato so bili sprejeti nekateri zakoni, ki so nujni za proces evropskega povezovanja, ki je najpomembnejši cilj Albanije. Državni vrh na podlagi tega pričakuje podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU.
Predsedniška tekma
Albanski parlament je znova preložil predsedniške volitve, ker stranke v prvem in drugem krogu še niso dosegle soglasja glede kandidata. Socialisti (PS) Edija Rame, ki so najmočnejša opozicijska stranka, in vladajoča konservativna Demokratska stranka (PD) premiera Salija Berishe so kot običajno za neuspeh v prvem krogu obtoževali drug drugega, v drugem krogu pa PS ni hotela podpreti kandidata PD, ustavnega sodnika Xhezairja Zaganjorija.
Po albanski ustavi mora parlament predsednika države, ki ima petletni mandat, izvoliti v največ petih krogih, ime kandidata pa mora biti vloženo najmanj 24 ur pred predvidenim glasovanjem. Med glavnimi nalogami albanskega predsednika so imenovanje premiera na predlog parlamentarne večine in ministrov na predlog predsednika vlade. Albanski predsednik je vrhovni poveljnik oboroženih sil, v soglasju s parlamentom imenuje vrhovne sodnike, zakone pa lahko pred sprejetjem še enkrat pošlje v parlamentarno obravnavo.
Za izvolitev predsednika so v prvih treh krogih potrebne tri petine ali 84 glasov v 140-članskem parlamentu. V zadnjih dveh krogih pa zanjo zadostuje že navadna večina, to je 71 glasov. Zato je mogoče sklepati, da vladajoča stranka namenoma čaka na zadnja dva kroga, ker kljub parlamentarni večini nima dovolj glasov, da bi lahko sama izvolila naslednika sedanjega predsednika Bamirja Topija, ki mu julija poteče mandat, že v prvih treh krogih. Če niti v petem krogu, ki mora biti izpeljan v 45 dneh, poslancem ne bo uspelo izvoliti predsednika, predvideva albanska ustava razpustitev parlamenta in razpis predčasnih volitev.
Politične stranke so si prizadevale doseči dogovor o kandidatu, ki bi nasledil Topija, tudi zaradi mednarodnega pritiska.
Bruselj je namreč pozval Tirano, naj izvoli predsednika, ki bi lahko poenotil Albanijo in omogočil premostitev politične krize, ki pesti državo že od parlamentarnih volitev leta 2009. V EU so sprta politična tabora tudi pozvali, naj sprejmeta volilno reformo, in ju opozorili, da Albaniji brez svobodnih, preglednih in poštenih volitev ne bo uspelo narediti koraka naprej v prizadevanjih za začetek pristopnih pogajanj z EU. Demokrati in socialisti so si postavili rok, ki pa je že potekel, tako da nič ne kaže, da bodo kmalu sprejeli reformo volilnega sistema.
Čeprav socialisti še vedno zavračajo izid zadnjih volitev zaradi domnevnih goljufij, so novembra lani le začeli sodelovati v delu parlamenta, ki so ga pred tem bojkotirali, nezadovoljstvo pa so izrazili tudi z množičnimi protesti, na katerih so zahtevali ponovitev volitev. Politična kriza v državi je doživela vrh januarja lani, ko so bili na protestih pred vladno palačo v Tirani ubiti štirje demonstranti.
