Albaniji zapira pot v Evropo politični razkol

Albanija je za počasen napredek na svoji poti v evropske povezave odgovorna predvsem sama.

pet, 30.03.2012, 12:00

Beograd - Politično prizorišče v Albaniji, ki bo konec leta praznovala stoletnico neodvisnosti, označuje razkol med nekdanjimi disidenti na oblasti in opozicijo reformiranih komunistov. Kljub častitljivi obletnici ima država tako le malo možnosti, da bi še letos dobila status kandidatke za članstvo v EU.

V Albaniji pozicija in opozicija delujeta po načelu, kdor ni z nami, je proti nam, globoka politična delitev pa vpliva tudi na reševanje vprašanj, ki bi jih v normalnem političnem ozračju tako prvi kot drugi prepoznali kot nacionalni interes. To so predvsem reforme, ki bi jih morala, potem ko je zaradi strateških interesov postala članica Nata, sprejeti, da bi lahko napredovala na poti v Evropo.

Ker vladajoča koalicija in opozicija ne znata ali nočeta vzpostaviti dialoga, ni mogoče izpeljati pravosodnih reform, z mrtve točke pa se ne premakne niti boj proti korupciji. Po mnenju uglednega političnega analitika Fatosa Lubonje iz Tirane lahko vojna dveh tolp, ki si prizadevata izkoreniniti druga drugo, povzroči destabilizacijo in onemogoči normalen razvoj albanske družbe.

Zmaga ali poraz 
pravne države?

Albansko vrhovno sodišče je letos nekdanjega prvaka Socialističnega gibanja za integracijo (LSI) in namestnika premiera v sedanji vladi Ilirja Meto oprostilo obtožb korupcije v primeru javnega naročila za gradnjo hidroelektrarne. Meta je zaradi afere odstopil, s čimer je sprožil politično krizo, ki je doživela vrhunec med nasilnimi protivladnimi protesti.

Sodni proces je trajal leto dni, tožilstvo pa je za Meto zahtevalo dve leti zapora, ker je glede javnega razpisa poskušal vplivati na tedanjega gospodarskega ministra Dritana Priftija. Čeprav so ameriški strokovnjaki potrdili, da video posnetek pogovora med Meto in Priftijem ni ponaredek, je sodišče Meto oprostilo. Vladajoči Demokratska stranka (PD) in LSI sta razsodbo označili za zmago pravne države, Socialistična stranka (PS) pa je poudarila, da gre za poraz pravne države.

V protivladnih protestih so bili ubiti štirje udeleženci, več sto jih je bilo ranjenih. Albanski premier Sali Berisha še vedno trdi, da je šlo za poskus državnega udara, medtem ko opozicija obtožuje policijo, da je incidente in spopade z demonstranti izzvala sama. Pri tem se sklicuje na izsledke ameriške FBI, ki je ugotovila, da so policisti prvi streljali na mirne protestnike. Kakor koli že, oblast je uradni posnetek demonstracij izbrisala s spletnih strani, preiskava pa še ni prinesla odgovora na vprašanje, kdo je odgovoren za uboj protestnikov. Po mnenju analitikov Albanija nima nobenih možnosti, da bi dobila status kandidatke za članstvo v EU, dokler ne bodo kaznovani odgovorni za njihovo smrt.

Kmalu predsedniške volitve

Albanski parlament bo sredi julija volil novega predsednika države. Pred petimi leti je bil na to funkcijo po petih krogih glasovanja izvoljen Bamir Topi. Čeprav se je Berisha takrat močno zavzemal za Topija, ki je bil tudi podpredsednik PD, se po petih letih zdi, da bi se raje znebil Topija kakor pa vodje opozicije Edija Rame. Zato ima Topi malo možnosti, da bi bil znova izvoljen za predsednika države, kar pa še ne pomeni, da se bo umaknil s političnega prizorišča, kot bi najraje videl Berisha.

Kot poročajo albanski mediji, Topi načrtuje ustanovitev lastne desnosredinske stranke, ki bi lahko postala več kot upoštevanja vredna konkurenca premierovi PD, kar bi ogrozilo predvsem Berisho. V PD je Topi priljubljen politik, ki ga podpirajo ugledni in vplivni člani vladajoče stranke, na primer nekdanji zunanji minister Besnik Mustafaj in nekdanji namestnik premiera in obrambni minister Gazmend Oketa.

Če bi se novi Topijevi stranki, kot je ocenil tudi Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes), pridružilo več članov PD, ni izključen padec Berishove vlade, ki ima parlamentarno večino le s štirimi poslanci. Na morebitnih izrednih parlamentarnih volitvah bi se Berishi, ki je začel kariero kot zdravnik albanskega diktatorja Enverja Hoxhe, nadaljeval pa kot predsednik države v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja in kot premier od leta 2005 do danes, najbrž slabo pisalo.

Že tri leta v bruseljski čakalnici

Albanija je za članstvo v EU uradno zaprosila aprila 2009, konec leta pa je evropska komisija izročila Berishi vprašalnik o pripravljenosti za članstvo, ki obsega kar 384 strani in 2280 vprašanj. Ključna vprašanja so bila, v kolikšni meri država izpolnjuje pogoje za članstvo v EU, kot so politična stabilnost, pravosodne reforme in boj proti korupciji. Zaradi politične krize v državi sta posredovali EU in ZDA, Topiju pa je uspelo, da sta Berisha in Rama sedla za isto mizo. Dogovorili so se, da bodo še naprej iskali skupne točke, izhoda iz krize niso našli vse do danes, mednarodna skupnost pa je prepustila Albanijo lastni usodi.

Albanija se je znašla v pat poziciji, o nazadovanju države pa zgovorno priča suša tujih naložb, ki jih ni tudi zaradi diskriminacije podjetij v tuji lasti in ne le zaradi večletne politične krize. V albanskem primeru je za počasen napredek na poti v evropske povezave v prvi vrsti odgovorna Albanija sama, ker ni sposobna premostiti političnih razprtij iz preteklosti in doseči notranjepolitičnega soglasja, ki bi omogočilo medsebojno sodelovanje političnih strank in sprejetje nujno potrebnih reform.

Povezane novice

Vzporedne volitve: novi župan Tirane nekdanji notranji minister Bashi
9. maj ob 09:46
Kandidat koalicije Zveza za državljane Lulzim Basha je zmagovalec nedeljskih lokalnih volitev v Tirani.
Prijavi sovražni govor