Američani pripravljeni tudi na možnost nič

New York – Ameriška najdaljša vojna bo do konca leta končana, je predsednik Barack Obama v torek znova obljubil Američanom. Toda v Washingtonu še vedno ne vedo, kako. Medtem ko afganistanski predsednik Hamid Karzaj pred aprilskimi volitvami ne želi podpisati varnostnega sporazuma z ZDA, ki bi določal vojaško navzočnost po umiku, so v Pentagonu in Natu oblikovali načrt o dovolj majhni vojaški enoti, da jo lahko v primeru težav hitro umaknejo.

Konca ameriške vojne v Afganistanu ne smemo zamenjati s koncem vojne v državi, opozarja Graeme­ Smith iz nevladne Skupine za mednarodne krize (ICG), saj afganistanske varnostne sile še ne morejo zagotavljati varnosti v državi.

Po podatkih Združenih narodov je število smrtnih žrtev med civilisti lani naraščalo, vojska pa je imela v spopadih s talibi rekordne izgube. Zato je po Smithovih besedah ključno, da ZDA in druge članice Nata še naprej ohranjajo vojaško navzočnost v državi.

Odločna podpora

Vojaški načrtovalci v ZDA in Natu so že lani opozarjali, da brez jasnih usmeritev in ob logistično izredno zahtevnem umiku ne morejo pravočasno organizirati delovanja preostalih enot, posebej, ker mora njihovo podaljšano navzočnost pod novimi pogoji potrditi vsaka članica Nata, ki bo sodelovala s svojimi vojaki. Po poročanju New York Timesa naj bi ameriški poveljniki in poveljniki Nata pripravili načrt, po katerem bodo oblikovali dovolj veliko enoto za urjenje in pomoč afganistanski vojski po koncu leta in hkrati dovolj majhno, da jo lahko 31. decembra hitro umaknejo, če ne bo dogovora z vodstvom Afganistana.

Ta hip je v državi še vedno okoli 36.500 ameriških vojakov in 19.000 vojakov iz drugih članic Nata. Severnoatlantsko zavezništvo je odobrilo načrt, imenovan Odločna podpora, po katerem naj bi v državi ostalo med 8000 in 12.000 vojakov, dve tretjini Američanov, delovali pa naj bi v prestolnici Kabul in še štirih strateških mestih po Afganistanu. Tako naj bi poletno menjavo vojakov oblikovali tako, kot da gre za izvajanje tega načrta. »Prihod julijskih vojakov bo podoben odpravi Odločna podpora,« je za new­yorški dnevnik povedal neimenovan visoki časnik Nata.

Po besedah predsednika Obame vojaki v Odločni podpori poleg urjenja in pomoči afganistanskim enotam izvajajo »protiteroristične operacije za preganjanje preostalih članov Al Kaide«. Hkrati se administracija pripravlja na možnost, da dogovor ne bo sklenjen in bodo izpod Hindukuša umaknili vse vojake. Tako naj bi administracija sestavila skupino obveščevalnih, vojaških in političnih analitikov, ki iščejo rešitve za ravnanje v tem primeru.

Ena od prvih posledic bi bilo zaprtje oporišč za brezpilotna letala, ki jih ima osrednja obveščevalna agencija Cia, saj jih ne bi mogli več varovati. To bi po besedah obveščevalcev pomenilo, da s troti ne bi mogli več nadzorovati goratih predelov Pakistana, kjer naj bi se skrivali preostali člani poveljstva Al Kaide. Hkrati bi težje nadzirali in se odzvali v primeru večje krize v regiji, kot je recimo kraja jedrskega materiala ali celo orožja v Pakistanu ali Indiji.

Prevlada jastrebov

Možnost nič, kot v ZDA imenujejo popoln umik, ni ne v interesu ZDA ne Kabula, posebej ko v zadnjih tednih spremljajo okrepljeno delovanje skrajnih skupin v Iraku. Predsednik Karzaj računa, da si ZDA ne želijo pustiti za sabo še ene države v razsulu in postaviti pod vprašaj leta krvavenja na tuji zemlji ter zraven močno ogroziti svojo obveščevalno navzočnost v regiji.

»Karzaj že nekaj časa verjame, da mi potrebujemo njega in njegova oporišča bolj, kot on potrebuje nas,« je zatrdil Daniel Markey, bivši uslužbenec zunanjega ministrstva in avtor knjige Ni izhoda iz Pakistana.

Toda Karzajeva trma je hkrati omajala mirovni proces s talibi, saj je poleti zavrnil pogajanja s političnim krilom gibanja v Katarju, zavlačevanje podpisa varnostnega sporazuma pa je okrepilo militantno krilo v vodstvu talibov. »Tisti, ki menijo, da lahko dosežejo vojaško zmago, imajo zdaj več moči od k miru usmerjenih elementov (talibov), za kar so krive politike, ki jih je, na žalost, v zadnjem času ubrala naša vlada,« je ugotovil Salahudin Rabani, predsednik visokega mirovnega sveta, ustanovljenega za pogajanja s talibi.

Tako naj bi neposredno po propadu pogajanj v Katarju precejšen vpliv v gibanju dobil Abdul Kajum Zakir, ki vodi vojaški svet talibov in slovi po neusmiljenosti. Po besedah ameriškega generala Josepha Dunforda, poveljnika koalicijskih sil v Afganistanu, vodstvo talibov lokalnim poveljnikom sporoča, da »bo letos vse končano, koalicijski vojaki bodo odšli iz države, leta 2015 pa se bo začel njihov vzpon«. Povečalo se je število napadov, Kabul pa redno pretresajo bombni napadi.