Ameriška desnica preložila proračunski spopad

New York – Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj uresničil prvo napoved iz govora o razmerah v državi, ko je povišal minimalno plačo za pogodbene delavce v zvezni upravi. Dan prej je republikanski spodnji dom kongresa skoraj brez boja omogočil novo zadolževanje države.

Nekoč rutinsko kongresno opravilo se je po republikanski prevladi v spodnjem domu kongresa prelevilo v ogorčen boj, ki je imel za talca zmožnost ameriške države, da plača račune, in posredno ves svet. Desnica je zadnja tri leta vztrajno pogojevala novo zadolževanje z novimi varčevalnimi ukrepi, predsednik Obama pa po poraznem poletju 2011, ko so ga republikanci prisilili v ostre proračunske reze, ponavlja, da se o dvigu ne bo več pogajal.

Kriza 2011 je politično škodovala tako Obami kot republikancem, toda ti so pod pritiskom proračunsko konservativnega gibanja čajankarjev vedno znova postavljali nove zahteve, nato pa morali zadnji hip popustiti. Tokrat so novo zadolževanje hoteli povezati celo z večjimi izdatki, saj so hoteli ukiniti varčevanje pri nadomestilih za vojne veterane in tako prisiliti demokrate, da bi na videz glasovali proti veteranom. Nazadnje so prvič po letu 2009 privolili v glasovanje brez dodatnih pogojev.

Cepljenje dolžniške dlake

Glasovanje je potekalo po ideoloških ločnicah, odlog je potrdilo le 28 (od 232) republikancev, proti njemu sta glasovala le dva (od 200 demokratskih poslancev), oba iz konservativnih volilnih enot na jugu ZDA. Ob tem kongres že dobri dve leti tehnično sploh ne dviguje meje zadolževanja, pač pa na neki način odlaga njeno določanje. Zadnjič so postavili mejo leta 2011 na 16.393 milijard dolarjev, zdaj so odločanje o njej uradno prestavili na 15. marec 2015, vlada pa vmes še naprej izdaja nove dolžniške ­obveznice.

Na videz tehnična podrobnost daje politikom na desnici možnost za trditve, da pravzaprav niso dvignili meje zadolževanja. Čeprav se zdi le cepljenje dlake, so takšni pomenski odtenki že odločali volitve. Hkrati je proračunski boj bolj predvidljiv, saj je namesto od bilanc finančnega ministrstva odvisen od političnega koledarja. Lani februarja so odločanje o dolgu preložili za tri mesece, na maj, takrat se je nova zgornja meja avtomatsko dvignila za 600 milijard, kolikor je medtem porabila vlada.

Sedanji dolg države po podatkih finančnega ministrstva znaša 17.212 milijard dolarjev. Pri tem niti en poslanec uradno ni glasoval za povečanje zadolževanja. Edina omejitev te politične aritmetike je pravilo, da lahko vlada v času med odloženim odločanjem izda le toliko dolžniških obveznic, kolikor jih potrebuje za tekoče delovanje. To pomeni, da kongres obdrži nadzor nad čekovno knjigo vlade in bomo nekje sredi leta 2015 priča ponovni razpravi o ameriškem dolgu.

Napad na reformo

Gladek zdrs skozi spodnji dom še ne pomeni, da so tri leta čajankarske politike »vse ali nič« za nami. Je pa znak, da so republikanski predsednik spodnjega doma John Boehner in njegovo krilo prepričali skrajneže, da ogrožanje gospodarstva in mednarodnih financ ni politično pametna taktika. Čeprav vseh niso ukrotili, saj je včeraj čajankarski senator Ted Cruz napovedoval, da bo poskušal z obstrukcijo spodnesti dogovor v senatu.

Ogorčenje se širi tudi zunaj kongresa, saj sta vplivni konservativni organizaciji Klub za rast in Nasledstvo, akcija za Ameriko opozorili člane desnice, naj volijo proti dogovoru, drugače bodo pred jesenskimi volitvami pri njih padli v nemilost. »Gre za popolno kapitulacijo predsednika spodnjega doma, kar kaže, da ga ni več zmožen voditi, kaj šele lastno stranko,« je sporočila Jenny Beth Martin, soustanoviteljica organizacije ­Čajankarski domoljubi.

Vendar je Boehnerjeva računica jasna, pred novembrskimi kongresnimi volitvami si želi osredotočiti energijo stranke in pozornost javnosti na kritiko reforme zdravstvenega zavarovanja, ki jo je uvedel predsednik Obama. »Po volitvah se bomo spet osredotočili na naše načrte in kaj bomo naredili drugače, če bomo osvojili šest sedežev v senatu in imeli večino v kongresu,« je republikanski poslanec Jim Jordan razkril nič kaj skrivno taktiko vrha stranke.

Vprašanje neenakosti

V demokratski stranki in Beli hiši se zavedajo volilne jame, ki jo koplje reforma Obamacare, saj je med večino Američanov nepriljubljena.­ Toda predsednik Obama se ne more odpovedati svojemu največ­jemu političnemu dosežku, zato poskušajo javno razpravo usmeriti v rastočo neenakost ameriške družbe, ki po besedah ekonomistov že ogroža gospodarsko rast.

Obama je včeraj s predsedniškim ukazom poskrbel za skoraj 40-odstotno povišico za pogodbene delavce zvezne uprave, saj bodo od začetka prihodnjega leta namesto 7,25 dolarja (okoli 5,3 evra) na uro prejemali 10,10 dolarja (okoli 7,4 evra). Hkrati se bo minimalna plača zanje poslej usklajevala z inflacijo. Bela hiša je ob tem ukinila več kot sedemdeset let staro vladno določilo, da lahko delodajalci invalidnim delavcem plačujejo nižje minimalne plače.

Ukinitev diskriminacije bodo občutili le invalidi v podjetjih, ki imajo pogodbo z zvezno vlado, enako kot se bo plača zvišala le zaposlenim v teh podjetjih. V Beli hiši trdijo, da bo dobilo povišico 19 milijonov delavcev, medtem ko kritiki na desnici menijo, da je številka precej manjša, le nekaj sto tisoč (natančno besedilo ukaza bo znano šele danes). Obama poziva kongres, naj sprejme predlog zakona, ki bi višjo minimalno plačo razširil na vse zaposlene v ZDA.

A ukrepu nasprotujejo celo nekateri demokrati, kot je senator Mark Pryor iz južnjaškega Arkansasa, saj se bojijo odpora konservativnih volivcev. Ti ob vztrajnem prepričevanju desnice menijo, da bi višje plače škodovale podjetjem.