Tiskane izdaje
New York – Trgovina v ameriškem mestu Canton je med zaposlenimi organizirala zbiranje hrane, s katero želijo pomagati sodelavcem v stiski, ki si ne morejo privoščiti praznične večerje. Novica ne bi vzbudila pozornosti, če ne bi šlo za Walmart, največjo trgovsko verigo na svetu, ki slovi po nizkih plačah in trdih pogajanjih z zaposlenimi.
Trgovski velikan, ki po vsem svetu zaposluje več kot dva milijona ljudi, se že leta bori s sindikati zaradi (pre)nizkih plač, pri čemer vodstvo podjetja trdi, da so te v skladu »z razmerami na lokalnih trgih dela«. Zato so sindikati in nevladne organizacije fotografije plastičnih košar, v katere naj bi zaposleni v Cantonu dajali hrano za svoje kolege v stiski, hitro razposlali na vse strani kot dokaz, da ostra plačna politika podjetja ljudi potiska na rob revščine. Vodstvo Walmarta se brani, da so nekateri njihovi delavci v stisko zašli zaradi zunanjih okoliščin, kot je izguba službe enega od članov družine.
Toda podjetje, ki je eno z največjimi prihodki na svetu (lani so imeli dobrih 469 milijard dolarjev prometa in 17 milijard dolarjev dobička), že leta zavrača zahteve zaposlenih, naj jim zvišajo plače. Ustanovitelj verige Sam Walton je rad ponavljal, da so pogoj za uspeh podjetja, ki slovi po nizkih cenah, zelo nizke plače zaposlenih. Tako naj bi večina trgovk prejemala manj kot 25.000 dolarjev na leto (okoli 18.500 evrov). Tako veliko walmartovcev preživi le s pomočjo bonov za hrano, s katerimi ameriška zvezna vlada prek kmetijskega ministrstva pomaga najbolj revnim.
Hkrati je vodstvo podjetja sovražno do sindikatov in poskuša preprečiti sindikalno organiziranost zaposlenih ter kolektivna pogajanja o pogodbi o zaposlovanju. Tako je redna stranka uprave za delovna razmerja, kamor romajo pritožbe zaradi kršitev delavskih pravic. Uprava je ravno v ponedeljek presodila, da je Walmart nelegalno kaznoval in odpuščal delavce, ki so se udeleževali stavk in protestov. Hkrati so našli dokaze, da je tiskovni predstavnik podjetja v svojih televizijskih nastopih grozil zaposlenim, ki bi se udeležili protestov.
Že tedne namreč po vsej državi poteka vrsta stavk, v katerih walmartovci zahtevajo dvig plač na najmanj 25.000 dolarjev na leto, več zaposlitev za polni delovni čas in ukinitev maščevalne politike vodstva proti zaposlenim, ki se upajo upreti razmeram. Za njimi stoji organizacija Naš Walmart, ki jo podpirajo sindikati in združuje delavce v trgovski verigi, lani pa je na »črni petek«, dan velikih popustov v trgovinah konec novembra, organizirala proteste v kar tisoč prodajalnah po vseh ZDA.
Podobne akcije so se razširile tudi na industrijo hitre prehrane, ki prav tako slovi po nizkih plačah. V času, ko ameriška podjetja dosegajo rekordne dobičke, se Američani namreč soočajo z brezposelnostjo, plače delavcev pa so dosegle rekordno majhen delež v BDP. Plačna politika Walmarta je pomembna zaradi svoje velikosti in prevlade na trgu. Liberalna mnenjska organizacija Demos je lani objavila študijo, po kateri bi dvig letnih plač zaposlenim v trgovinah na minimalno 25.000 dolarjev pomenil prehod iz revščine za več kot 734.000 Američanov, opazno zvišal prihodek države ter ustvaril dobrih sto tisoč novih delovnih mest.
Velikan iz Bentonvilla v zvezni državi Arkansas se temu na vse kriplje upira, kritiki pa pri tem navajajo, da zategovanje pasu ne velja za lastnike verige. V letih od 2007 do 2010, ko se je povprečno premoženje družin v ZDA zmanjšalo za skoraj 39 odstotkov, je bogastvo šestih dedičev iz družine Walton naraslo s 73,3 milijarde na 89,5 milijarde dolarjev. Šesterica ima pod palcem več kot 48 milijonov ameriških družin s spodnjega konca lestvice bogastva.
