Ameriške vohunske zadrege

New York – Razkritja ameriškega žvižgača Edwarda Snowdna so povzročila nove zadrege za Belo hišo, potem ko je francoski časnik Le Monde v ponedeljek razkril obsežno ameriško prisluškovanje v Franciji. Pojasnila zahtevajo tudi v Mehiki, kjer so ameriški vohuni vdrli v e-pošto nekdanjega predsednika, podobno ravnanje še vedno jezi brazilski vrh.

Snowdnovi podatki iz tedna teden razkrivajo izjemno obsežno prisluškovalno dejavnost največje ameriške obveščevalne agencije NSA. V ponedeljek je francoski osrednji dnevnik Le Monde objavil, da naj bi ameriški obveščevalci v enem mesecu (od 10. decembra lani do letošnjega 8. januarja) skrivaj posneli več kot 70 milijonov telefonskih pogovorov v Franciji.

Pri tem niso ciljali le ljudi, osumljenih terorističnih dejavnosti, ampak tudi politike, poslovneže in vladne uslužbence. Odziv je bil pričakovan, francoski zunanji minister Laurent Fabius je označil razkritje za šokantno in povsem nesprejemljivo za odnos med prijateljskima in celo zavezniškima državama.

Francoska nedolžnost

V precepu se je znašel ameriški zunanji minister John Kerry, ki je ravno v ponedeljek prispel na načrtovan tridnevni obisk v Pariz. Fabius je na njunem včerajšnjem srečanju ponovno zahteval pojasnila, pred njim se je dan poprej že potil ameriški veleposlanik v Franciji Charles Rivkin. Obema je zabičal, da se mora tovrstna nesprejemljiva vohunska praksa nemudoma končati.

Američani so sprva skomignili z rameni in dejali, da se z vohunjenjem ukvarjajo vse države, ameriški predsednik Barack Obama pa je poklical francoskega kolega Françoisa Hollanda in mu zagotovil, da se je vlada v Washingtonu lotila natančnega pregleda postopkov za zbiranje obveščevalnih podatkov in da poskušajo najti ravnotežje med skrbjo za zaščito zasebnosti, ki »tare vse nas«, ter »legitimno skrbjo za varnost ameriških državljanov«.

Pariz ob tem ne želi zaostrovati odnosov z Washingtonom. Tiskovna predstavnica vlade Najat Vallaud-Belkacem je dejala, da je razkritje sicer prizadelo raven zaupanja med državama, vendar hkrati ne vidijo razloga za zaostrovanje, in tesni odnosi ostajajo tesni. Ameriški časnik New York Times poudarja, da Francija vohunskega programa ni označila za poseg v suverenost države, kar naj bi bil znak, da so bile ostre besede namenjene predvsem domači javnosti.

Po poročanju časnika je Washington pred tremi leti, ko je prišel na plan francoski program vohunjenja za Američani, Parizu predlagal »džentelmenski dogovor«, da nobena država ne bo izvajala obveščevalnih operacij na ozemlju druge, podobno kot ga imajo sklenjenega z Veliko Britanijo. Sporazuma ni bilo, menda zato, ker so deli obveščevalnih aparatov na obeh straneh hoteli nadaljevati vohunske igre drug proti drugemu. Poleg tega Francija podobno nadzoruje lastne državljane.

Jezni Mehičani

Pojasnila je zahtevala tudi mehiška vlada, potem ko je nemški tednik Spiegel objavil, da je NSA razširila tipalke tudi v urad nekdanjega mehiškega predsednika Felipeja Calderóna in sledila njegovi elektronski pošti. Ameriški obveščevalci so uspešno vdrli v spletni strežnik predsedniškega urada in sledili spletni pošti članov vlade ter s prebiranjem pošte diplomatov, gospodarstvenikov in politikov dobili vpogled v mehiški politični sistem in njegovo stabilnost.

Tudi mehiška vlada zahteva ameriško opravičilo, dejavnost NSA pa je označila za nesprejemljivo, nezakonito ter v nasprotju z mehiškimi in mednarodnimi zakoni. Po poročanju Los Angeles Timesa je za mnoge Mehičane vohunjenje za Calderónom še posebej boleče, saj je konservativni predsednik veljal za izjemno ustrežljivega do ZDA in je ameriškim varnostnim agencijam omogočil izjemno širok dostop v državo v njeni vojni z narkokarteli.

Toda tudi Mehičani se niso odzvali tako ostro kot Brazilija, ko je ameriški novinar Glenn Green­wald v sodelovanju z brazilskim dnevnikom Globo objavil ameriško vohunjenje v uradu brazilske predsednice Dilme Rousseff. Iz prestolnice Brasilie so začele deževati obtožbe o kršenju suverenosti države, Rousseffova pa je prisolila diplomatsko klofuto Obami, ko je ob začetku letošnjega splošnega zasedanja 68. generalne skupščine ostro napadla ZDA.

»Gre za kršenje mednarodnih pravil in norm, še posebej med prijateljskimi državami. Pravica do varnosti državljanov ne sme biti zagotovljena s kršitvami osnovnih človekovih in državljanskih pravic,« je očitala Obami, ki je moral pred očmi vsega sveta poslušati njeno oštevanje. Na očitke se takrat ni odzval, predsednica pa je odpovedala uradni obisk ZDA.

Hkrati je Brazilija začela razmišljati o gradnji državnega internetnega omrežja, ki bi bilo manj občutljivo na tuje vdore. Rousseffova je pozvala k sklicu mednarodne konference o upravljanju interneta, na kateri naj bi aprila govorili o zmanjšanju ameriške prevladujoče vloge pri usmerjanju prometa prek svetovnega spleta.