Tiskane izdaje
Washington - Ameriško sodišče je danes z dosmrtno ječo brez možnosti predčasnega pogojnega izpusta zaključilo sojenje zoper višjega vodnika ameriške vojske Roberta Balesa. 39-letni vojak je priznal pokol 16 afganistanskih vaščanov in se tako izognil smrtni kazni.
Ameriški vojak Robert Bales, ki je z današnjo razsodbo nečastno odpuščen iz vojske, je odločitev šestčlanskega sodnega senata sprejel brez večjega čustvenega odziva. Medtem ko je njegova mati tiho hlipala, je prevajalec po poročanju ameriške tiskovne agencije AP afganistanskim vaščanom, prisotnim v sodni dvorani, novico sporočil z dvignjenim palcem.
Proti njemu je pričalo devet Afganistancev iz province Kandahar, ki so ameriškemu vojaškemu sodišču predstavili grozote usodne noči. »Lahko si predstavljate, kako je težko za nekoga, ki izgubi zgolj enega otroka,« je povedal Hadži Mohamed Vazir, ki je ostal brez 11 članov družine, med njimi tudi svoje matere, žene in šestih od sedmih otrok.
Vojak se je med včerajšnjo obravnavo opravičil za pokol, ki ga je označil za »dejanje strahopetnosti«. Čeprav je priznal krivdo, je hotel sodišče prepričati, da mu omogoči pogojni izpust po 20 letih odslužene kazni. K prizanesljivosti so pozivali tudi njegovi soborci. Eden od njih je v pismu zapisal, da človeka po desetih letih prelivanja krvi kolegov v »celotni pogoltne tema«.
Bales je marca lani ob 3. zjutraj prišel v vas Alkozaj na jugu države v provinci Kandahar in s pištolo ter avtomatsko puško pobil več ljudi. Nato se je vrnil v oporišče Belambay in kolegu povedal, kaj je storil. Vojak mu ni verjel in je šel nazaj spat, Bales pa je odšel v drugo vas, Nadžiban, in ponovil pokol.
Smrtna obsodba grozi tudi strelcu iz Forth Hooda
Ameriško sodišče je danes razsodilo tudi v primeru proti vojaškemu psihiatru Nidalu Hasanu, ki je leta 2009 v oporišču Fort Hood v Teksasu ubil 13 ljudi. Spoznalo ga je za krivega, grozi mu smrtna kazen.
42-letni major naj bi bil v kontaktu z visokim predstavnikom Al Kaide. Soborce v oporišču, kjer vojaki opravijo še zadnje zdravniške preglede pred odhodom na misije, pa je menda napadel iz protesta proti vojnama v Iraku in Afganistanu.
Hasan je zavrnil pomoč odvetnika in se je pred sodiščem zagovarjal sam, a je bila po poročanju francoske tiskovne agencije AFP njegova obramba izredno pomanjkljiva. V njegovo bran ni pričala nobena priča, prav tako je zavrnil zadnji zaključni govor. Zaradi tega so se pojavili sumi, da si načrtno prizadeva za smrtno kazen.
