»Ni voditelj svobodnega sveta vreden več od čipsa?«

V volitve bodo Američani spet vložili rekordne zneske, po nekaterih ocenah malo manj kot šest milijard dolarjev.

tor, 21.08.2012, 09:00
Temne skrivnosti kandidata Ryana

Kongresnik Paul Ryan, ki ga je republikanski predsedniški kandidat Mitt Romney izbral za svojega podpredsedniškega partnerja, velja med konservativci za pokončnega in odločnega borca proti proračunskemu razsipništvu sedanje administracije. Goreče je nasprotoval ukrepom predsednika Baracka Obame za spodbuditev gospodarstva, potem pa je energetskemu ministrstvu poslal vsaj štiri prošnje, naj več milijonov tovrstne državne pomoči nameni enemu od podjetij iz njegove zvezne države Wisconsin. Državni pomoči finančnim ustanovam, ki so povzročile zadnjo krizo in botrovale nastanku čajankarskega gibanja, Ryan ni nasprotoval. A med »čajankarji« je vseeno priljubljen, čeprav je glasoval za davkoplačevalsko reševanje Wall Streeta – in z njim celo zaslužil. Kakor so pred dnevi razkrili na spletišču Richmonder, je 18. septembra 2008 prejšnji finančni minister Hank Paulson skupini kongresnikov, med katerimi je bil tudi Ryan, v zaupnih pogovorih razkril strahotno stanje ameriškega finančnega sistema in jih pozval, naj sprejmejo reševalni paket. Ryan se je odzval tudi tako, da je takoj prodal delnice več ameriških bančnih ustanov in jih vložil v nekdanje Paulsonovo podjetje Goldman Sachs.

New York – Po mnenju dežurnih analitikov bodo Američani na letošnjih predsedniških volitvah sprejemali zgodovinsko odločitev o strateški ekonomski usmeritvi svoje države. A to, da ameriške volivce med predvolilnim bojem zanima zlasti, kakšni so načrti kandidatov glede gospodarstva, proračunskega primanjkljaja, davkov in financ, ni nič novega.

Zgodovinski bo letos spet in predvsem rekordni znesek, ki ga bodo v ZDA porabili za volitve predsednika in zveznih predstavnikov ljudstva.

Leta 2008, ko so Američani prvič v zgodovini dobili temnopoltega voditelja države, so jih predsedniške in kongresne volitve stale 5,4 milijarde dolarjev. Letos, ko bodo spet izbirali predsednika, celotno moštvo zveznega predstavniškega doma in tretjino od stotih senatorjev, pa bo ta znesek poskočil na vsaj 5,8 milijarde dolarjev, so pred kratkim napovedali v nevladni organizaciji Center za odgovorno politiko. »Čeprav bodo do novembra zbrali in porabili še ogromno denarja, dosedanji podatki kažejo, da smo spet blizu prekoračitvi rekordnih zneskov iz leta 2008. Takrat smo prvič presegli pet milijard, letos pa je veliko vprašanje, ali bo ta vsota le ene volitve pozneje že višja od šestih milijard,« je povedala izvršna direktorica centra Sheila Krumholz.

Bolj radodarni predvsem »zunanji« sponzorji

Skupaj s sodelavci je primerjala, koliko so v ZDA pred štirimi leti in letos porabili v prvih osemnajstih mesecih predvolilnih kampanj, in presenetljivo ugotovila, da so letos sami kandidati bolj varčni, pač pa se je povečal pritok »zunanjega« oglaševalskega denarja. Tega je januarja 2010 omogočila razvpita sodba ustavnega sodišča, da so korporacije tudi ljudje, ki lahko neomejeno prispevajo za svoje politične predstavnike. Ta teoretska pravna utemeljitev v politični praksi izgleda tako, da so nekdanji glavni svetovalci obeh političnih strank ustanovili »civilnodružbene« organizacije, tako imenovane super politične akcijske odbore oziroma »superpake«, ki svoje dejavnosti sicer formalno ne smejo usklajevati s predvolilnimi kampanjami kandidatov, ki jih podpirajo, pač pa z izdatno finančno pomočjo korporativnih sponzorjev vodijo »neusklajeno« umazano propagandno vojno proti nasprotnikom.

V letu in pol sedanje kongresne in predsedniške predvolilne kampanje so kandidati porabili 2,2 milijarde dolarjev, kar je 200 milijonov manj kot pred štirimi leti. Tudi sedanja predsedniška kandidata, demokrat Barack Obama in republikanec Mitt Romney, sta do poletja nabrala »le« 608 milijonov dolarjev v primerjavi z 1,1 milijarde dolarjev, kolikor sta jih v istem času pred štirimi leti zbrala Obama in njegov takratni republikanski tekmec John McCain. Po ocenah Centra za odgovorno politiko bodo letos v štabih obeh predsedniških kandidatov porabili manj kakor leta 2008, okoli 2,5 milijarde dolarjev v primerjavi z 2,9 milijarde dolarjev pred štirimi leti, pač pa bodo višji zneski za kampanje kandidatov za oba zvezna kongresna domova. Najbolj pa bo letošnji predvolilni proračun napihnil predvsem »zunanji« sponzorski denar. Po besedah Sheile Krumholz je razvpita razsodba ustavnega sodišča omogočila, da so letošnje volitve bogatejše vsaj za tričetrt milijarde dolarjev.

Ključni akterji propagandne vojne

Če bi količina zbranega denarja neposredno vplivala na volilne rezultate, potem bi se Obama na začetku naslednjega leta moral posloviti od Bele hiše. Na spletišču ProPublica, kjer vestno nadzirajo zbiranje in porabo predvolilnih sredstev, so namreč ugotovili, da sta doslej samo dva največja konservativna »superpaka« porabila več oglaševalskega denarja kakor vsi drugi politični akcijski odbori skupaj.

Najbogatejšega, Crossroads GPS, ki je doslej za (večinoma televizijsko) propagandno vojno proti Obami porabil 41,7 milijona dolarjev, je pred dvema letoma ustanovil nekdanji sivi propagandistični kardinal prejšnjega republikanskega predsednika Georgea Busha Karl Rove. Drugouvrščeni »superpak« z imenom Američani za blaginjo, ki je finančno pripomogel k ustanovitvi konservativnega gibanja čajankarjev, v oglasno vojno proti sedanjemu demokratskemu predsedniku pa je doslej vložil 18,2 milijona dolarjev, pa finančno oplajata milijarderska brata in razvpita protisindikalistična borca Charles in David Koch.

Nekateri akcijski odbori morajo davčnemu uradu prijaviti, kdo jim je prispeval denar, tistim, ki so se opredelili za neprofitne organizacije za promocijo družbene blaginje, pa tega ni treba. Posebni status takšnih odborov, ki jih v ZDA označujejo tudi po členu davčnega zakonika 501(c)(4), je kongres določil pred skoraj sto leti, a njihov vpliv na volitve do razsodbe ustavnega sodišča pred dvema letoma ni bil tako velik.

Odbiti svet ponorelega zapravljanja

Če bodo vzdržale ocene Centra za odgovorno politiko, potem bodo za letošnje volitve porabili okoli 18 dolarjev na vsakega Američana, kar je precej več kakor, na primer, v sosednji Kanadi, kjer so za lanske splošne volitve zapravili približno osem dolarjev na prebivalca, ali v Veliki Britaniji, kjer je izbiranje predstavnikov ljudstva pred dvema letoma vsakega Otočana stalo le 0,8 dolarja.

»Lahko rečete, da živimo v 'odbitem' svetu ponorelega zapravljanja,« je za BBC pred dnevi izjavil Michael Franz, direktor neodvisne organizacije Wesleyan Media Project, ki analizira politično oglaševanje v ZDA. Hkrati pa so po njegovih besedah ameriške volitve relativno poceni, če jih primerjamo s tem, koliko ZDA, denimo, porabijo samo za vojaške operacije v Afganistanu. Tudi nekdanji predsednik ameriške zvezne volilne komisije Michael Toner pravi, da volitve prvega človeka v državi in večine zveznih predstavnikov ljudstva niso nikoli predrage. »Američani so lani samo za krompirjev čips porabili več kot sedem milijard dolarjev. Ali ni glasovanje za voditelja svobodnega sveta vredno vsaj toliko?« je dejal nekdanji svetovalec prejšnjega republikanskega predsednika Georgea Busha mlajšega.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se