Ameriški bančniki doživljajo upor potrošnikov

Največje ameriške banke so v enem samem mesecu izgubile več sto tisoč strank, ki so odnesli za 4,5 milijarde dolarjev.

Objavljeno
06. november 2011 07.33
Posodobljeno
06. november 2011 07.40
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
Washington − Začelo se je z jeznim sporočilom komitentke Bank of America na spletnem družabnem omrežju Facebook, ker je banka nameravala uvesti pet dolarjev mesečne uporabnine za bančne kartice. Njen poziv (spletnim) prijateljem, naj zaprejo račune v velikih bankah in denar prenesejo na manjše in uporabnikom bolj prijazne hranilnice, je eksplodiral v gibanje, ki ga je podprlo več deset tisoč ljudi, včeraj pa so razglasili mednarodni dan za zamenjavo banke.

Kristen Christian iz Los Angelesa je v začetku oktobra izlila jezo približno petsto ljudem, s katerimi je povezana prek Facebooka, in jih pozvala, naj zapustijo svoje velike banke. Kmalu zatem je 27-letnica postala medijska zvezda, saj je več kot 75.000 ljudi na spletu podprlo poziv in dejalo, da bodo sodelovali v proti bančnem dnevu in svoje račune preneslo na manjše hranilnice in posojilne zveze. »Zagotovo nisem pričakovala, da se bo vse skupaj razvilo v tako obsežno gibanje,« je presenečena tudi Christianova.

Po podatkih Državnega združenja posojilnih zvez je od konca septembra, ko je Bank of America (BofA) objavila namero o uvedbi uporabnine (to je sicer pretekli torek preklicala), do konca oktobra okoli 650.000 potrošnikov odprlo nove račune v posojilnih zvezah po državi. Pred tem je bilo mesečno povprečje 80.000 novih računov. »Menim, da bomo čez nekaj let lahko rekli, da je bila to iskra, ki je pri mnogih povzročila spoznanje, da so posojilne zveze veliko boljši posel, ne nazadnje so člani zveze tudi njeni delničarji,« je za Los Angeles Times dejal direktor združenja Bill Cheney.

Oderuška posojila


V dneh, ko so se bančniki in politiki znašli povsem na dnu javnega ugleda, ulice ameriških mest pa zasedajo gibanja jeznih državljanov, so velike banke postale zelo ranljive za izgubo svoji nekoč zvestih strank. Te je še bolj razjezilo dejstvo, da je BofA uporabnine ni nameravala zaračunavati bogatim strankam z dovolj debelimi računi. To pomeni, da bi dodatni stroški prizadeli tiste, ki si jih lahko najmanj privoščijo. »Američani imamo dovolj, ne bomo več podpirali podjetij, v katera ne verjamemo,« je dejala pobudnica upora Christianova. Meni, da so banke podcenjevale potrošnike.

To potrjujejo tudi javnomnenjske ankete, po katerih je skoraj tri desetine strank Bank of America napovedalo, da jo bodo zapustili. Dosti bolje ne kaže niti drugim velikim, Wells Fargo namerava zapustiti 22 odstotkov strank JPMorgan Chase se spopada z uporom petine uporabnikov. V primerjavi s temi številkami je nezadovoljstvo potrošnikov s kreditnimi zvezami zanemarljivo, zapustili so jih trije odstotki članov.

Mednarodni odbor za finančno stabilnost je v petek objavil seznam bank, prevelikih, da bi jih države lahko pustile propasti. Med 29 ustanovami je osem največjih ameriških bank (17 jih je iz Evrope, tri iz Japonske in ena iz Kitajske), ista osmerica, ki se spopada z največjo jezo državljanov. Ta je po besedah Garya Rivlina s spletnega časnika Daily Beast upravičena. Zbral je sedem smrtnih bančnih grehov, na prvem mestu pa je po njegovem JPMorgan Chase. Ta je kljub jasni zakonski prepovedi iz domov izgnala 54 ameriških vojaških družin, ker so zamujale s plačili obrokov posojil.

Izjemno sporna je tudi praksa banke Wells Fargo, ki je nagrajevala svoje uslužbence, da so sklenili čim več dragih hipotekarnih posojil s pripadniki manjšin v revnejših predelih. Najraje so imeli starejše temnopolte pare, lastnike nepremičnin. Pogodbe z visokimi obrestmi – interno so jih imenovali geto posojila – so povzročile vrsto zaplemb domov.

Tretji greh je opeharjenje lastnih strank z dvomljivimi vrednostnimi papirji, zaradi česar so Citigroup, BofA in Goldman Sachs morale plačali visoke kazni. BofA se je podobno »odlikovala« s prirejanjem trga obveznic lokalnih skupnosti.

Goldman Sachs hkrati velja za sokrivca velike evropske dolžniške krize, saj naj bi grškim oblastem pomagal prikrivati porazno stanje javnih financ. Podobno je JPMorgan Chase ves čas preračunljivo gledala vstran, ko je finančni »čudodelnik« Bernie Madoff pletel svojo največjo prevaro v zgodovini ZDA in je izpuhtelo 65 milijard dolarjev.

Banke, ki so med finančno krizo prejele milijarde dolarjev državne pomoči, so ohranile svojo prakso visokih plač, nagrad in odpravnin za vodilne uslužbence. »In to kljub vsem naštetim neoprostljivim grehom,« meni Rivlin. Zato se ni treba čuditi, da je največje ogorčenje gibanja Zasedimo Wall Street usmerjeno prav proti bančnikom. In da so včeraj prav pripadniki gibanja najbolj dvigali svoje prihranke.