Ameriški boj za pravičnejše plače

Republikanci v kongresu kljubujejo javnemu mnenju in nasprotujejo dvigu minimalne plače.

Objavljeno
08. december 2013 21.22
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Vse večja neenakost med dohodki revnih in najbolj premožnih je ena od ključnih težav ameriške družbe, je poudaril predsednik ZDA Barack Obama, ko je minuli teden podprl dvig minimalne plače. Z njim se strinja na tisoče protestnikov, ki je v več kot sto mestih, predvsem pred restavracijami s hitro prehrano, zahtevalo dovolj visoke plače, da bodo lahko preživeli brez podpre države.

»S 7,25 dolarja na uro ne moreš živeti nikjer v državi, kaj šele v New Yorku. Minimalna plača bi morala znašati najmanj 15 dolarjev, toda pot do tja bo zelo težka,« je v četrtek zvečer na trgu Foley pri newyorški mestni hiši trdila Pat. V rokah je držala velik plakat, na katerem je izračunala, da s sedanjo minimalno plačo, kot jo določa zvezna država, ne zaslužiš niti za polovico potrebnega zneska (27.000 dolarjev), ki naj bi enemu odraslemu v New Yorku omogočal preživetje brez socialne podpore. Na drugi strani je napisala, da je direktor verige McDonald's lani zaslužil 13,8 milijona dolarjev.

Šibki sindikati

Prav restavracije hitre prehrane so eden od glavnih zaposlovalcev delavcev z najnižjimi plačami. Pri tem so to vse manj začetna delovna mesta za najmlajše, ampak ob še vedno visoki brezposelnosti vse bolj postajajo edina rešitev za čedalje starejše iskalce dela. Hkrati so med najslabše sindikalno organiziranimi industrijami. Na splošno se ZDA ubadajo s slabljenjem moči sindikatov. Storitvena dejavnosti zaposluje več kot 115 milijonov ljudi, njen sindikat ima le dva milijona članov.

»Osnovni dogovor v srcu našega gospodarstva se je obrabil,« je na rastočo neenakost v sredo opozoril Obama in dejal, da bo preostala tri leta predsedovanja namenil primanjkljaju priložnosti, ki je po njegovih besedah veliko hujši od primanjkljaja v ameriškem proračunu, na katerega ves čas opozarja desnica.

Ob tem je predsednik Obama podprl zakon, ki ga je sprejel senat (v njem imajo večino demokrati) in ki predvideva zvišanje minimalne plače v ZDA na 10,10 dolarja na uro.

Toda predlog je skoraj brez možnosti v spodnjem poslanskem domu, kjer republikanska večina trdi, da bi takšen ukrep povzročil odpuščanje delavce. Hitro so jim pritrdili tudi vodilni v industriji hitre prehrane in napovedali drastična odpuščanja.

Ekonomisti nimajo znanstvenih dokazov

Obama je v govoru poudaril, da ekonomisti nimajo znanstvenega dokaza o negativnem vplivu minimalne plače na gospodarstvo ali zaposlovanje.

Raziskave javnega mnenja že dlje časa kažejo, da večina Američanov podpira zvišanje najnižjih plač. In za takšna povišanja vse pogosteje glasujejo na referendumih lokalnih skupnosti.

Tako so v zvezni državi New Jersey z veliko večino izvolili republikanskega guvernerja Chrisa Christieja, hkrati pa potrdili dvig minimalne plače na 8,25 dolarja, čeprav je Christie temu nasprotoval. Podobne trende je zaznati v vse več zveznih državah, predvsem na severu ZDA.