Tiskane izdaje
New York – Z 269 glasovi v prid in 161 proti je predstavniški dom ameriškega zveznega kongresa potrdil dvig meje javnega dolga. Kar so zjutraj predvideli, se je uresničilo. Tedaj je predsednik Obama dejal, da so »voditelji obeh strank v obeh domovih kongresa dosegli dogovor za zmanjšanje primanjkljaja in se tako »izognili plačilni nesposobnosti, ki bi imela uničujoče posledice za naše gospodarstvo«.
Turobno vzdušje je povsem spremenil obisk Gabrielle Giffords, demokratske kongresnice iz Arizone, ki se je vrnila v Washington po dolgem okrevanju. Januarja jo je na shodu v Tucsonu iz neposredne bližine ustrelil dvaindvajsetletni Jared Loughner. Vsi so jo navdušeno pozdravili. Nancy Pelosi je dejala, da si gotovo vsak Američan želi, da bi bila njihova hči kot ona.
O predlogu bo predvidoma še danes glasoval senat.
Veliki Obamov kompromisni poraz
Čeprav podrobnosti o velikem kompromisu o povečanju zadolževanja v tujini, ki ga je čez konec tedna in tik pred napovedanim bankrotom države Bela hiša sprejela s kongresnimi voditelji obeh strank, v ponedeljek dopoldne še niso bile znane, so komentatorji vodilnih ameriških medijev izid večtedenskih pogajanj že označili za poraz predsednika Baracka Obame. Zmago pa so pripisali majhni, a vplivni skupini kongresnih republikancev, ki so na zadnjih volitvah prišli na Kongresni grič s podporo konservativnih članov gibanja čajankarjev.
Ne zgodi se pogosto, da uvodničarji v konservativnem časniku Wall Street, ki je v lasti avstralskega medijskega mogotca Ruperta Murdocha, soglašajo s svojimi kolegi v časopisu New York Times, ki velja za liberalnejšega med ameriškimi korporativnimi mediji. A v ponedeljek ko so v obeh vodilnih ameriških časopisih ocenjevali varčevalni kompromis, ki ga je demokratski poglavar Bele hiše sklenil z republikanskimi predstavniki ljudstva, so dežurni modreci prišli do enakih sklepov. Triumf čajankarjev se je glasil naslov uvodnika v »uradnem listu« finančne industrije, Predsednik se je vdal je svojo kolumno v New York Timesu naslovil Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman.
Če se pri obeh časnikih strinjajo, da je v »kompromisu« kratko potegnil predsednik, zmagali pa so novopečeni kongresniki in radikalni borci proti (socialni) državi, pa so njihove ocene, kaj to pomeni za državo in njene prebivalce, povsem nasprotujoče. Za Wall Street Journal je sporazum o dolgu »redka nadstrankarska zmaga sil, ki se borijo za manjšo vlado«.
Varovalka
Varčevalni ukrepi po njihovem konservativnem mnenju sicer niso dovolj veliki, a varovalka, s katero se bo proračun samodejno in enakomerno porazdeljeno zmanjšal, če kongres ne bo sprejel priporočil posebne medstrankarske komisije, bo predstavnike ljudstva spodbudila k novemu zategovanju pasu. V časniku se bojijo le, da utegnejo kongresniki preveč zadrgniti mošnjo za prispevke za obrambo, in tako ponavljajo zaskrbljene pozive republikanskega senatorja in neuspešnega Obamovega tekmeca na zadnjih predsedniških volitvah Johna McCaina.
»Vse kaže, da so pogajanja o dvigu meje zadolževanja obrambni proračun izpostavila velikim nevarnostim,« je včeraj za spletne strani konservativnega mnenjskega središča Ameriški podjetniški inštitut zapisal nekdanji ameriški veleposlanik pri ZN John Bolton. Za uvodničarje Wall Street Journala je to »najslabši del sporazuma«, ki bo Obami omogočil, da bo pritisnil na republikance, naj izberejo »med povišanjem davkov in destruktivnim zmanjšanjem porabe za obrambo«.
Bogati lahko mirno spijo
O zvišanju davkov za najbogatejše oziroma odpravi davčnih olajšav, ki so jih za najpremožnejše sprejeli v času administracije prejšnjega republikanskega predsednika Georgea Busha, sporazum ne govori.
Republikanski predsednik zveznega predstavniškega doma John Boehner je skeptike iz svoje stranke prepričeval, da jih posebna komisija, ki bo odločala o dodatnih varčevalnih ukrepih, ne bo uvedla, iz Bele hiše pa so razočaranim demokratom, ki so poleg zmanjševanja proračunske porabe zahtevali tudi večji prihodek, zagotavljali, da bo komisija odločala tudi o odpravi olajšav.
O tem dvomijo pri obeh časnikih. Zato Wall Street Journal svari republikansko vodstvo, naj med svojih šest članov posebne komisije izbere takšne, ki ne bodo privolili v razpravo o davkih. Tudi Krugman je v New York Timesu prepričan, da se je Obama med pogajanji vdal, ker je pristal na vsiljeno razpravo o proračunskem krčenju, ni pa uveljavil zvišanja davkov. Po njegovem mnenju kompromis ni le poraz za demokrate in Obamo, temveč bo povzročil še večjo škodo že tako oslabljenemu gospodarstvu in najbrž dolgoročno celo povečal težave z ameriškim primanjkljajem, hkrati pa bo dokazal, da je bilo neodgovorno politično izsiljevanje republikancev, s katerim bo Amerika krepko zakoračila na pot k banana republiki, uspešno.
Po Krugmanovih besedah je takšno rezanje državnih stroškov podobno početju »srednjeveških zdravnikov, ki so bolnike zdravili s puščanjem krvi in jih tako naredili še bolj bolne«.
