Tiskane izdaje
Poročilo, ki ga je za ameriške predstavnike ljudstva pripravila kongresna raziskovalna služba, je postreglo z vrtoglavimi številkami o ameriškem deležu v mednarodnih orožarskih poslih. Ti so lani dosegli skupno vrednost nekaj več kot 85 milijard dolarjev, od česar je na izvoz iz Združenih držav odpadlo kar 78 odstotkov oziroma 66,3 milijarde dolarjev. To je več kot trikrat toliko, kolikor so ZDA sklenile oborožitvenih poslov v letu 2010 (21,4 milijarde dolarjev) in več kot dvakrat toliko, kolikor je znašal dosedanji rekord iz proračunskega leta 2009 (nekaj manj kot 31 milijard dolarjev).
Razvezani zalivski mošnjički
Za eksplozijo svojega orožarskega izvoza se lahko Združene države zahvalijo predvsem zalivskim arabskim monarhijam, ki jih je v lanskem letu zajela prava nakupovalna mrzlica. To še zlasti velja za Saudsko Arabijo, ki je z ameriškimi prodajalci smrti sklenila za kar 33 milijard dolarjev poslov (polovica vrednosti lanskega orožarskega izvoza ZDA, ki je obenem sama zase višja od prej omenjenega rekorda iz leta 2009), na seznamu želja Riada pa se je med drugim znašlo 84 novih letal F-15 in nadgradnja 70 tovrstnih lovcev, ki jih saudsko vojaško letalstvo že uporablja, več deset helikopterjev vrste apache in black hawk ter širok nabor streliva, raket in logistične opreme. Svoje denarnice so široko razprli tudi Združeni arabski emirati, ki bodo za napredni protiraketni obrambni sistem in 16 helikopterjev chinook odšteli štiri milijarde in pol dolarjev, in Oman, ki se je odločil za nakup 18 lovskih letal F-16 za 1,4 milijarde dolarjev.
Po prevladujočem mnenju analitikov gre razloge za oboroževalno histerijo zalivskih kraljevin iskati predvsem v krepitvi regionalnih ambicij Irana, povezanih s spornim jedrskim programom, za katerega se na Zahodu in v iranski soseščini bojijo, da vodi v razvoj atomske bombe, in raketnimi zmogljivostmi islamske republike. Oboroževalni trend torej kaže, da se Američanom poudarjanje grožnje iz Teherana še kako izplača, po pisanju New York Timesa pa so si v Washingtonu zadali za cilj skupaj z arabskimi zaveznicami zgraditi regionalni protiraketni ščit, ki bi zavaroval mesta, rafinerije, naftovode, vojaška oporišča in druge strateške lokacije v Zalivu pred morebitnim iranskim napadom. Del tega načrta so, seveda, tudi donosni orožarski posli, ki jih ZDA sklepajo z vsako državo posebej.
Richard Weitz iz washingtonskega inštituta Hudson pa je v pogovoru za Al Džaziro izpostavil še en motiv zalivskih monarhij za nakupe ameriškega orožja, namreč utrjevanje zavezništva z ZDA v času, ko se mnoge med njimi bojijo postopnega usihanja interesa vplivne zaveznice za regijo, ki ga v njihovih očeh nakazuje umik iz Iraka, osredotočanje na bojišča pod Hindukušem in strateška preusmeritev ameriške vojaške moči na Pacifik. Po besedah direktorja centra za politično-vojaške analize pri omenjenem inštitutu si oblasti nekaterih arabskih držav od obsežnih poslov obetajo dodatno varnost, nekakšno zagotovilo, da bodo ZDA posredovale v njihovo korist, če bo to potrebno.
Že letos nov rekord?
Kljub njihovemu prevladujočemu deležu pa zalivske države še zdaleč niso edini kupci ameriškega orožja. Med njimi sta bili lani tudi azijski sili Indija in Kitajska, ki sta sklenili dogovore o nakupu transportnih letal v vrednosti več milijard dolarjev, pa tudi Tajvan, ki se je odločil odšteti dve milijardi dolarjev za baterije protiraketnega sistema patriot. Po pisanju spletnega novičarskega portala Common Dreams pa lanski dosežek ameriških orožarjev še zdaleč ni bil enkraten, osamljen uspeh. Nasprotno, namestnik ameriške državne sekretarke Andrew Shapiro se je že pred časom pohvalil, da bodo ZDA v proračunskem letu 2012, ki se izteče konec septembra, dosegle nov rekord, saj so že do junija sklenile za več kot 50 milijard dolarjev orožarskih poslov.
S tem se bo bržkone še okrepila dominacija ZDA v primerjavi z ostalimi konkurenti na svetovnem trgu orožja. Ta se sicer že zdaj zdi neulovljiva, kar kaže tudi v kongresnem poročilu razkrita prodajna bilanca drugouvrščene Rusije, ki je lani sklenila za 4,8 milijarde dolarjev oborožitvenih poslov, kar je le borih sedem odstotkov vrednosti ameriških poslov v enakem obdobju. Richard Weitz to pripisuje predvsem večjemu ugledu, ki da ga uživa ameriško orožje, in dejstvu, da imajo ZDA po svetu več zaveznic kot druge sile.
