Ameriško okrevanje (spet) talec politike

New York – Ameriški predsednik Barack Obama se je izmotal iz vojne v Siriji, da se je lahko lotil domačega spopada. Pet let po izbruhu finančne krize je največja grožnja okrevanju ameriškega gospodarstva ideološki spopad med republikanci in demokrati o proračunu in zadolževanju, zaradi katerega bo vlada morda spet ostala brez denarja, država pa plačilno nesposobna.

Predsednik Obama je v ponedeljek z ostrimi kritikami na račun republikancev opozarjal, da njihovo izsiljevanje ogroža trdnost gospodarstva. Kako krhko je okrevanje, je v sredo sporočil tudi predsednik centralne banke (Fed) Ben Bernanke, ko je na splošno presenečenje oznanil, da banka ne bo zmanjšala obsega programa odkupovanja državnih obveznic in hipotekarnih vrednostnih papirjev, s čimer ohranja nizke obrestne mere in spodbuja vlaganje.

Čeprav se je v enem letu zaposlenost, ki je eden ključnih kazalcev za zdravje gospodarstva, znižala z 8,1 na 7,3 odstotka, je to še vedno precej nad mejo 6,5 odstotka, ki so jo na Fedu zastavili kot točko za začetek zviševanja obrestne mere. Poleg tega jih skrbi, da je veliko ljudi nehalo iskati zaposlitev, kar umetno znižuje nezaposlenost, gospodarstvo pa ostaja ranljivo. Slednje je dokazal spomladanski namig Bernankeja, da razmišljajo o manjšem obsegu spodbud, kar je sprožilo rast donosa obveznic in hipotekarnih obresti.

Združene države se soočajo s premajhno potrošnjo, rastočo plačno neenakostjo, vztrajno revščino (ta je od leta 2006 pri 15 odstotkih prebivalstva, v Sloveniji je 13,5 odstotka), na kar Fed nima vpliva. Toda vlada ima hkrati zvezane roke pri sprejemanju ustreznih politik za ustvarjanje delovnih mest, zvišanje plač, spodbujanje porabe in zvišanje davkov za premožne, saj je republikanska večina v spodnjem domu kongresa obsedena z zadolženostjo in varčevanjem. Zaradi skoraj sovražnega odnosa do predsednika Obame poskuša spodnesti napore Bele hiše za pomoč gospodarstvu.

Čeprav prisilni varčevalni ukrepi v proračunu (še) niso tako močno prizadeli gospodarstva, kot so napovedovali nekateri ekonomisti, so eden od vzrokov za šibko rast. Fed se je v poročilu sicer izogibal neposrednim obtožbam, a so bančniki opozorili, da je obseg zveznega proračunskega varčevanja eden od pomembnih gospodarskih bremen. Bernanke je dejal, da lahko odločitve politikov v Washingtonu ogrozijo okrevanje.

Vrh republikanske stranke se je v sredo pridružil »anarhistom«, kot demokratski vodja senatne manjšine Harry Reid imenuje fiskalne jastrebe v kongresu. Zagrozili so, da ne bodo podprli zakona o podaljšanju začasnega financiranja vlade (ZDA namreč nimajo sprejetega proračuna), ki se bo iztekel konec septembra. Tokrat v zameno zahtevajo ustavitev financiranja reforme zdravstvenega zavarovanja, Obama pa se o tem noče niti pogajati.

Politika izsiljevanja

V ozadju je še večja grožnja, da bo ameriški dolg sredi oktobra dosegel uradno postavljeno mejo za zadolževanje (16.700 milijard dolarjev), brez njenega dviga pa bo država postala plačilno nesposobna. Ko je kongres nazadnje izsiljeval Belo hišo z dvigom meje zadolževanja, je država izgubila najvišjo posojilno oceno AAA, borzni trg pa se je soočil s padci delnic. »Meja zadolževanja ne sme postati pogajalsko orodje za dosego političnih ciljev, to bi za vedno spremenilo delovanje ameriške vlade,« je v sredo znova poudaril Obama.

Zaostrene politične izjave kažejo predvsem na težave v republikanski stranki, v kateri je neodločen vodja John Boehner izgubil nadzor nad proračunskimi jastrebi, predvsem poslanci iz nepredvidljivega gibanja čajankarjev. Ti so prišli v Washington z vpitjem o preveliki vladi in z načrti za striženje vladnih programov, kjer je le mogoče. Še posebej pa osovraženo reformo Obamacare. Zato »skoraj pozdravljajo zaustavitev dela vlade ali celo plačilno nezmožnost države«, ugotavljajo v New York Timesu.

Politični analitiki se bolj ali manj strinjajo, da bi vztrajanje desnice močno škodovalo republikanski stranki. Toda bolj vzbujajo skrb opozorila ekonomistov, da bi bil dvojni politični udarec poguben za gospodarstvo.