Tiskane izdaje
New York – Ideološko razdeljeno ameriško vrhovno sodišče, ki ima zadnjo besedo pri določanju pravne prakse v ZDA, je zadnje dni v vrsti odmevnih razsodb tehtnico nagnilo na stran konservativne večine. Največ pozornosti je vzbudila odločitev, da imajo tudi podjetja verske pravice, čeprav bo imel na daljši rok večje posledice odvzem dela moči sindikatom.
Lastniki trgovske verige Hobby Lobby z umetniškim in rokodelskimi potrebščinami so globoko verna družina evangelijskih protestantov, ki verjame v svetost življenja ob spočetju. Zato so se ob uvedbi reforme zdravstvenega zavarovanja predsednika Baracka Obame uprli določilu, da morajo zaposlenim plačevati obvezno zdravstveno zavarovanje, ki obsega tudi kontracepcijo. Družina Green namreč želi voditi podjetje v skladu s krščanskimi dogmami, motila pa so jih štiri kontracepcijska sredstva, ki delujejo po oploditvi jajčeca.
Reforma zdravstvenega zavarovanja Obamacare je takšno izjemo sicer odobrila neprofitnim organizacijam, odvetniki Hobby Lobbyja pa so se oprli na zakon o povrnitvi verske svobode. Z njim je kongres na začetku devetdesetih želel zaščititi verske pravice posameznika pred diktatom večine, konservativni krogi pa so ga zdaj spretno izrabili za ravno nasproten namen, saj bo prepričanje (lastnika) podjetja preglasilo pravice posameznika (pravico zaposlenih do kontracepcije v okviru zdravstvenega zavarovanja).
Podjetja so (spet) osebe
Vrhovno sodišče je po sporni odločitvi iz leta 2012, da imajo podjetja pravico do svobodnega izražanja mnenja in posledično možnost (neomejenega) vlaganja v politične kampanje, podrlo še en branik. Podjetja lahko tako kot fizične osebe uveljavljajo pravico do verskih prepričanj. Sodna večina je sicer zapisala, da to velja le za podjetja v družinski lasti ali z omejenim številom lastnikov ter da gre le za vprašanje kontracepcije.
Toda v odmevnem ločenem mnenju je liberalna sodnica Ruth Bader Ginsbur zapisala, da gre za radikalno odločitev »zastrašujočega obsega«, saj se bodo podjetja lahko odločila proti vsem zakonom (razen davčnim), ki so v nasprotju z njihovimi verskimi prepričanji. »Ali bodo izjemo zahtevali tudi delodajalci, ki nasprotujejo transfuzijam krvi (Jehovove priče), antidepresivom (scientologi), zdravilom, ki izvirajo iz prašičev (muslimani, židje in hindujci) in cepivom?« se je spraševala.
Sodnik Samuel Alito, ki je spisal mnenje večine, pravi, da odločitev obravnava le vprašanje kontracepcije in ne daje delodajalcem zaščite, da bi v imenu verskih praks in prepričanj v podjetja uvajali prikrite oblike diskriminacij. Toda po besedah Nancy Northup, ki vodi organizacijo Središče za reproduktivne pravice, to daje »šefom moč, da odločajo, kako njihovo zaposleni lahko ali ne smejo uporabljati svoje zdravstveno zavarovanje«.
Udarec kolektivnemu pogajanju
S pravicami žensk se posredno ukvarja tudi druga ponedeljkova odločitev konservativne večine na vrhovnem sodišču, da negovalkam in negovalcem na domu v Illinoisu ni treba plačati članarine sindikatu javnega sektorja. Ta se je v njihovem imenu pogajal za kolektivno pogodbo, ki velja za člane in nečlane, večina pa je zelo slabo plačanih žensk. Negovanje na domu postaja vse pogostejša oblika oskrbe, pri čemer gre za eno najnižje plačanih služb, ki jo je težko sindikalno organizirati. V Illinoisu je tako kot v javnem sektorju veljalo, da morajo negovalke, ki so za svoje delo plačane iz javnih sredstev (na primer zdravstveno zavarovanje za revne medicaid), a se ne želijo včlaniti v sindikat, vseeno plačevati del članarine, saj se sindikati na ravni države pogajajo za višje plače, ki veljajo za vse, člane in nečlane. Tako je plačilo od začetka sindikalnega organiziranja poklica negovalcev v 2003 s petih dolarjev narasla na trinajst dolarjev na uro.
Sodbo je vložila Pamela Harris, ki doma skrbi za invalidnega sina, saj ni želela »niti pare od zavarovanja, namenjenega oskrbi, dati sindikatom«. Avtomatsko trganje sindikalne pristojbine se ji ni zdelo pravično. Tožbi se je pridružila protisindikalna organizacija Nacionalni Odbor za pravico do dela, ki jo podpirajo bogati konservativni krogi, in poskušala prek nje zrušiti splošno določilo, da morajo zaposleni v javnem sektorju plačevati del sindikalne članarine, tudi če niso člani sindikata.
Čeprav vrhovno sodišče (še) ni prisluhnilo njihovim željam, pa obe ponedeljkovi odločitvi kažeta na novo obdobje pravnih izjem za vladne programe. Tako imajo konservativni krogi vse več možnosti, da se izogibajo tistim delom zakonodaje, ki jo vidijo kot »preveč liberalno«. Sedanje vrhovno sodišče po besedah Ricka Hasena, profesorja prava na Univerzi Kalifornije, izdaja na videz omejene odločitve v korist konservativnih stališč, toda hkrati z njimi utrjuje temelje za obsežnejše konservativne zasuke v prihodnje.
