Amy Coney Barrett je nova vrhovna sodnica ZDA
Naslednica Ruth Bader Ginsburg je Amy Coney Barrett.
Odpri galerijo
48-letna sodnica prizivnega sodišča je na vrhovnem zamenjala pokojno Ruth Bader Ginsburg. FOTO: Jim Lo Scalzo/Afp
Washington – Sodnica Amy Coney Barrett je deveta članica ameriškega vrhovnega sodišča, republikanski senatorji so zbrali dovolj glasov za tretjo veliko sodno zmago predsednika Donalda Trumpa. Tudi senatorka z Aljaske Lisa Murkowski, ki je prej nasprotovala imenovanju tako blizu volitvam, je pohvalila intelekt in potrpežljivost dosedanje sodnice prizivnega sodišča, demokrati pa se bojijo prav tega.
Pokojna sodnica vrhovnega sodišča Ruth Bader Ginsburg je širila meje ženske enakopravnosti, njena naslednica Amy Coney Barrett pa zagovarja vračanje k manj aktivistični vlogi ameriških sodišč. V pričanju v senatnem pravosodnem odboru je kdove kolikokrat poudarila odločenost, da bo razsojala skladno z ustavo in zakoni, a se zdi nasprotnikom prav to najbolj sumljivo. Tudi Ginsburgova je v mlajših letih žonglirala med službo in družino ter se je lahko zanesla na pomoč soproga, verno katoličanko Coney Barrettovo pa vnaprej obtožujejo domnevne konservativnosti.
Med senatnimi zaslišanji je bilo najbolj na tapeti zdravstveno zavarovanje iz časov prejšnjega demokratskega predsednika Baracka Obame, ki ga bo vrhovno sodišče obravnavalo kmalu po volitvah. Tako imenovani zakon o pravicah bolnikov in dostopnem zavarovanju je v sodnih in zakonodajnih mlinih že vse od sprejetja leta 2010 z najbolj sporno postavko obveznega zavarovanja za vse, ki ga nimajo. Republikanska večina v predstavniškem domu je leta 2017 ukinila finančno kazen za tiste, ki se nočejo obvezno zavarovati, s tem pa ogrozila vso finančno strukturo Obamacara, in vrhovno sodišče bo razsojalo, ali lahklo sploh obstaja brez nje.
Tudi Trump zagovarja prepoved upoštevanja prejšnjih zdravstvenih težav pri sklepanju zdravstvenega zavarovanja, ne pa višje cene in manjše izbire zdravstvenih uslug, ki jih prinaša Obamacare. Demokrati se, nasprotno, bojijo še drugih sodnih udarcev svojim predstavam o ameriški družbi. Med zaslišanji so izpostavili pravico žensk do prekinitve nosečnosti in navedli podpis Amy Coney Barrett pod zahtevo »za končanje barbarske zapuščine v primeru Roe proti Wadu in zaščite življenj nerojenih otrok« leta 2006. Sodnica je deset let pozneje na univerzi Jacksonville izrazila mnenje, da zgodovinski zakon iz leta 1973 ne bo ukinjen, bodo pa spremenjeni deli, ki na zahtevo dovoljujejo prekinitev zelo pozne nosečnosti. ZDA so ena od redkih držav, ki to dovoljujejo tudi po petem mesecu nosečnosti, a se na levici bojijo, da lahko vsaka sprememba sproži plaz.
Za kritike so enako sporne nekatere razsodbe Coney Barrettove o spolnih napadih, zato so peticijo proti njej podpisale igralke Mira Sorvino, Padma Lakshmi in Michelle Hurd. Gibanje #jaztudi je doseglo brezkompromisno vero v pričanje ženskih žrtev, res pa je to veljalo le za nekatere obtožence. Ko je Tara Reid tega obtožila tudi demokratskega predsedniškega kandidata Joeja Bidna, ji številne članice gibanja niso stale ob strani. Kor sodnica prizivnega sodišča sedmega sodnega okraja ZDA je Amy Coney Barrett leta 2019 presodila v korist spolnega napada okrivljenega študenta univerze Purdue, ki so ga suspendirali brez zaslišanja, čeprav so priče dvomile o izjavi njegovega nekdanjega dekleta.
Za nasprotnike predsednika Trumpa je moteče tudi, da bo pomagala razsojati v morebitnih tožbah zaradi rezultatov bližajočih se volitev. A morda vsaj pri tem podcenjujejo odločenost najvišjih ameriških sodnikov za neodvisnost od izvršne in zakonodajne veje oblasti. Prejšnja Trumpova imenovanca Neil Gorsuch in Brett Kavanaugh sta se poleti strinjala z razsodbo o njegovem razkrivanju davčnih izpisov. Kljub temu nekateri demokrati že grozijo z razširitvijo števila vrhovnih sodnikov, da bi tako premagali sedanjo konservativno večino v njem. Imenovanje Amy Coney Barrett je bilo sporno tudi zaradi slovesnosti v Beli hiši, po kateri so številni udeleženci s predsednikom Donaldom Trumpom in prvo damo Melanio vred oboleli za covidom 19.
Pokojna sodnica vrhovnega sodišča Ruth Bader Ginsburg je širila meje ženske enakopravnosti, njena naslednica Amy Coney Barrett pa zagovarja vračanje k manj aktivistični vlogi ameriških sodišč. V pričanju v senatnem pravosodnem odboru je kdove kolikokrat poudarila odločenost, da bo razsojala skladno z ustavo in zakoni, a se zdi nasprotnikom prav to najbolj sumljivo. Tudi Ginsburgova je v mlajših letih žonglirala med službo in družino ter se je lahko zanesla na pomoč soproga, verno katoličanko Coney Barrettovo pa vnaprej obtožujejo domnevne konservativnosti.
Demonstracije proti imenovanju Amy Coney Barrett. FOTO: Joshua Roberts/Reuters
Med senatnimi zaslišanji je bilo najbolj na tapeti zdravstveno zavarovanje iz časov prejšnjega demokratskega predsednika Baracka Obame, ki ga bo vrhovno sodišče obravnavalo kmalu po volitvah. Tako imenovani zakon o pravicah bolnikov in dostopnem zavarovanju je v sodnih in zakonodajnih mlinih že vse od sprejetja leta 2010 z najbolj sporno postavko obveznega zavarovanja za vse, ki ga nimajo. Republikanska večina v predstavniškem domu je leta 2017 ukinila finančno kazen za tiste, ki se nočejo obvezno zavarovati, s tem pa ogrozila vso finančno strukturo Obamacara, in vrhovno sodišče bo razsojalo, ali lahklo sploh obstaja brez nje.
Obamacare in pravica do prekinitve nosečnosti
Tudi Trump zagovarja prepoved upoštevanja prejšnjih zdravstvenih težav pri sklepanju zdravstvenega zavarovanja, ne pa višje cene in manjše izbire zdravstvenih uslug, ki jih prinaša Obamacare. Demokrati se, nasprotno, bojijo še drugih sodnih udarcev svojim predstavam o ameriški družbi. Med zaslišanji so izpostavili pravico žensk do prekinitve nosečnosti in navedli podpis Amy Coney Barrett pod zahtevo »za končanje barbarske zapuščine v primeru Roe proti Wadu in zaščite življenj nerojenih otrok« leta 2006. Sodnica je deset let pozneje na univerzi Jacksonville izrazila mnenje, da zgodovinski zakon iz leta 1973 ne bo ukinjen, bodo pa spremenjeni deli, ki na zahtevo dovoljujejo prekinitev zelo pozne nosečnosti. ZDA so ena od redkih držav, ki to dovoljujejo tudi po petem mesecu nosečnosti, a se na levici bojijo, da lahko vsaka sprememba sproži plaz.
Voditelj republikanske večine v senatu Mitch McConnell je predsedniku Trumpu zagotovil še tretje najvišje sodno imenovanje. FOTO: Senate Tv Via Reuters
Za kritike so enako sporne nekatere razsodbe Coney Barrettove o spolnih napadih, zato so peticijo proti njej podpisale igralke Mira Sorvino, Padma Lakshmi in Michelle Hurd. Gibanje #jaztudi je doseglo brezkompromisno vero v pričanje ženskih žrtev, res pa je to veljalo le za nekatere obtožence. Ko je Tara Reid tega obtožila tudi demokratskega predsedniškega kandidata Joeja Bidna, ji številne članice gibanja niso stale ob strani. Kor sodnica prizivnega sodišča sedmega sodnega okraja ZDA je Amy Coney Barrett leta 2019 presodila v korist spolnega napada okrivljenega študenta univerze Purdue, ki so ga suspendirali brez zaslišanja, čeprav so priče dvomile o izjavi njegovega nekdanjega dekleta.
Za nasprotnike predsednika Trumpa je moteče tudi, da bo pomagala razsojati v morebitnih tožbah zaradi rezultatov bližajočih se volitev. A morda vsaj pri tem podcenjujejo odločenost najvišjih ameriških sodnikov za neodvisnost od izvršne in zakonodajne veje oblasti. Prejšnja Trumpova imenovanca Neil Gorsuch in Brett Kavanaugh sta se poleti strinjala z razsodbo o njegovem razkrivanju davčnih izpisov. Kljub temu nekateri demokrati že grozijo z razširitvijo števila vrhovnih sodnikov, da bi tako premagali sedanjo konservativno večino v njem. Imenovanje Amy Coney Barrett je bilo sporno tudi zaradi slovesnosti v Beli hiši, po kateri so številni udeleženci s predsednikom Donaldom Trumpom in prvo damo Melanio vred oboleli za covidom 19.
