Anastasiades imenoval novo ciprsko vlado

Prvi cilj novo izvoljenega predsednik Nikosa Anastasiadesa je sklenitev dogovora o mednarodni finančni pomoči Cipru.

Objavljeno
27. februar 2013 17.37
CYPRUS-VOTE-ANASTASIADES
Mo. B., Delo.si
Mo. B., Delo.si

Nikozija - Nikos Anastasiades, ki je v nedeljo zmagal v drugem krogu predsedniških volitev na Cipru, je danes imenoval vlado. Ta bo prisegla v petek, medtem ko bo prisega novega predsednika v četrtek.

Anastasiades, ki pravi, da je njegov prvi cilj sklenitev dogovora o mednarodni finančni pomoči Cipru, je vlado sestavil iz članov svoje konservativne stranke Disy in desnosredinske stranke Diko.

Novi zunanji minister bo postal evropski poslanec Joanis Kasulides, ki je sodeloval v pogajanjih o vstopu Cipra v EU leta 2004, finančni minister pa bo neodvisni ekonomist Mihalis Saris, ki je sodeloval pri prevzemanju evra leta 2008, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Anastasiades je v drugem krogu premagal izzivalca Stavrosa Malasa, ki je kandidiral kot neodvisen kandidat s podporo zaradi krize v državi diskreditirane in nepriljubljene vladajoče komunistične stranke Akel.

Prva naloga novega predsednika bo dokončanje pogajanj s t. i. trojko, predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, potem ko je Ciper junija lani EU zaprosil za finančno pomoč.

Medtem ko so dogovor o obsegu in načinu fiskalnega prilagajanja na pogajanjih že dosegli, se ne morejo dogovoriti o morebitni privatizaciji državnih podjetij in stroških za dokapitalizacijo bank. Dogovor o pomoči - Ciper naj bi potreboval okoli 17 milijard evrov - je pričakovati šele v drugi polovici marca.

Po izvolitvi je Anastasiades dejal, da bo sprejel nujne varčevalne ukrepe ter strukturne reforme, ki jih od močno zadolženega Cipra zahteva trojka, piše STA.

Poleg tega se od novega predsednika pričakuje nadaljevanje zastalih pogovorov o ponovni združitvi otoka, ki potekajo v okviru Združenih narodov. Ciper je na grški in turški del razdeljen od leta 1974, ko je turška vojska zavzela severno tretjino otoka v odgovor na poskus državnega udara, cilj katerega je bil pridružiti otok Grčiji.