Ankara lobira za dejavnejše ZDA v Siriji

Turčija med državniškim obiskom očitajoče prosi za več ameriške pomoči pri razpletanju sirskega vozla.

Objavljeno
16. maj 2013 23.56
USA-SYRIA/TURKEY
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
New York – Preden je turški predsednik vlade Recep Tayyip Erdoğan prišel v Washington, je bilo jasno, da bo osrednja točka srečanja s predsednikom Barackom Obamo vojna v Siriji­ ter ameriško obotavljanje, da bi odločneje posegli v konflikt. Jasno je bilo tudi, da pogovor ne bo sproščen.

Napad v turškem obmejnem mestu Reyhanlı, kjer je v sobotni eksploziji dveh avtomobilov bomb umrlo petdeset ljudi, je sprožil proteste v Turčiji in stopnjevanje pritiska na turško vodstvo, ker se je odločno postavilo na stran upornikov in državo globoko vpletlo v krvave spopade v južni sosedi. Erdoğan bolj kot kadarkoli potrebuje pomoč ZDA, v Washington pa je po oceni analitikov prišel z dolgim seznamom prošenj, na vrhu katerega je poostren pritisk velesile na sirskega diktatorja Bašarja al Asada, naj pristane na vzpostavitev prehodne vlade.

Turški premier si želi, da bi ZDA prevesile rusko nasprotovanje v sodelovanje z mednarodno skupnostjo, oborožile upornike ter vzpostavile varna območja in prepoved letenja v Siriji. Toda medtem ko predsednik Obama »ves čas vrednoti ameriške možnosti«, kot v diplomatskem jeziku sporočajo iz Bele hiše, je še zmeraj veliko bolj osredotočen na diplomatske rešitve, kot bi to bilo pogodu turški strani. Ameriški zunanji minister John Kerry veliko stavi na junijsko mednarodno konferenco o reševanju konflikta, ki jo pripravljajo z Rusijo.

V Ankari so skeptični glede uspeha takšnih srečanj. Po poročanju analitikov naj bi Erdoğan s sabo prinesel nove dokaze, da so vladne sile uporabile kemično orožje in prestopile Obamovo »rdečo črto«. Turški premier se je danes izognil vprašanju, ali to drži, poudaril je, da si države ves čas delijo tovrstne obveščevalne podatke in da jih bodo predale varnostnemu svetu. Tudi Obama je dejal, da bodo vse izsledke predstavili mednarodni skupnosti, in dodal, da je cilj ZDA vzpostaviti mednarodno koalicijo, ki bo dosegla mir v Siriji in umirila razmere v regiji.

Čeprav ZDA ves čas poudarjajo, da je Turčija z drugo največjo vojsko v zvezi Nato in 900 kilometri skupne meje temeljni kamen, na katerem naj bi gradili obnovo Sirije po padcu Asadovega režima, v Ankari vse bolj nejevoljno spremljajo odziv zahoda. Medtem ko sami odločno podpirajo in oborožujejo sirske upornike ter skrbijo za okoli 400.000 beguncev, se Washington na vse kriplje upira neposredni vpletenosti v spopade. Obama je danes znova poudaril, da ni »čarobne formule za rešitev krvavega spopada«.

Ta je pokazal meje turške moči in vpliva, kljub njeni dominantni vlogi na Bližnjem vzhodu. Močna gospodarska rast zadnjih let (postali so že 17. gospodarstvo sveta) je okrepila zunanjepolitične ambicije države, ki se včasih ne ujemajo z željami Washingtona. Turški mirovni dogovor s kurdskimi uporniki je odprl pot za dogovor o skupnem črpanju nafte s kurdsko oblastjo na severu Iraka. To je sprožilo ostre odzive osrednje oblasti v Bagdadu in zaskrbljenost ZDA, saj si ne želijo novih pretresov v vse bolj razpokanem Iraku.

Kost v odnosih je tudi napovedan Erdoğanov obisk palestinske Gaze, ki jo upravlja gibanje Hamas. To v očeh ZDA, Izraela in Evropske unije velja za teroristično organizacijo, v Washingtonu pa se bojijo, da bo uradni obisk okrepil vojaško gibanje v času, ko poskušajo ZDA oživiti mirovna pogajanja med Izraelom in palestinsko oblastjo na Zahodnem bregu. Erdoğan je danes znova zavrnil Kerryjev poziv, naj se odpove obisku, Obama pa naj bi ga poskušal prepričati, naj ga vsaj razširi na Ramalo na Zahodnem bregu in Izrael.

Obami je marca med obiskom Izraela sicer uspelo otopliti odnose med Ankaro in Jeruzalemom, potem ko je izraelska vojska leta 2010 ubila devet turških aktivistov, ki so poskušali z ladjami prebiti izraelsko blokado Gaze. Po opravičilu izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja sta ameriški zaveznici znova začeli komunicirati. Čeprav je otoplitev še mlačna, je odstrla vsaj eno skrb za Washington z zapletenega Bližnjega vzhoda.