Arabski opazovalci prihajajo na krvava tla

Medtem ko v Sirijo prihajajo prvi opazovalci Arabske lige, ki jim je režim predsednika Bašarja al Asada po večtedenskem zavlačevanju šele ta teden prižgal zeleno luč, se je v državi še okrepilo nasilje, ki jo potiska čedalje bliže breznu državljanske vojne.

Po zadnjih poročilih aktivistov s terena je bilo samo v prvih dveh dneh tega tedna ubitih več kot 200 ljudi, najbolj krvavo pa je bilo v provinci Idlib na severozahodu države, nedaleč od meje s Turčijo. Vladne sile so tam samo v incidentu v ponedeljek ubile med 60 in 70 dezerterjev, ki so poskušali pobegniti iz vojašnice v bližini vasice Kafr Ued, o žrtvah spopadov pa so poročali tudi iz drugih delov province in iz Homsa, enega izmed središč protestov proti Asadovemu režimu, Damaska, Zabadanija, Dare in drugih krajev po vsej državi.

Spopadi so se razvneli prav v času, ko se v Sirijo odpravlja predhodnica opazovalne misije Arabske lige, potem ko ji je Damask v ponedeljek vendarle odprl vrata. Njeni pripadniki bodo nadzirali izvajanje mirovnega sporazuma, v katerega so sirske oblasti sicer privolile že na začetku novembra, vendar se je pozneje zapletlo zaradi njihovih pomislekov glede mandata misije, češ da ogroža suverenost države. S sklenjenim sporazumom se je Asadov režim zavezal, da bo ustavil napade na protestnike, umaknil vojsko iz mest, izpustil politične zapornike in začel dialog z opozicijo.

Mednarodni pritisk

Po razlagah sirskega zunanjega ministra Valida Mualema sodeč si je režim premislil in prižgal zeleno luč opazovalcem, ker so bili odpravljeni zadržki glede grožnje državni suverenosti, bolj verjetno pa je, da je k temu pripomoglo večtedensko stopnjevanje mednarodnega pritiska na Damask. Arabska liga je zaradi sirskega omahovanja namreč tej državi zamrznila članstvo in proti njej uvedla gospodarske sankcije, ki se jim je pridružila tudi Turčija, ZDA in EU pa sta kazenske ukrepe uvedli že prej. Režim že čuti težo sankcij, ki so v kombinaciji z neredi pahnile gospodarstvo v strm padec (ta se odraža tudi v vrednosti sirskega funta, ki je od začetka protestov padla že za skoraj petino).

Dokončno pa je oblasti v Damasku, kot kaže, prepričala grožnja Arabske lige, da bo v primeru nadaljnjega zavlačevanja predložila svoj mirovni načrt v obravnavo varnostnemu svetu OZN, kar bi okrepilo možnosti za širši in ostrejši mednarodni nastop proti Asadovemu režimu. Ta je v ponedeljek doživel tudi hud udarec generalne skupščine svetovne organizacije, ki je s prepričljivo večino obsodila množično teptanje človekovih pravic v Siriji, še bolj pomenljivo pa je, da sta se ključni sirski zaveznici Rusija in Kitajska, ki sta oktobra preprečili sprejetje resolucije o sankcijah proti Damasku, tokrat vzdržali, namesto da bi glasovali proti, kar morda nakazuje postopno krhanje njune doslej neomajne podpore Asadu.

Po napovedih generalnega sekretarja Arabske lige Nabila al Arabija bo predhodnica opazovalne misije pripotovala v Sirijo že jutri, do konca meseca naj bi štela že 150 članov, poln obseg (po nekaterih navedbah 500 članov, po drugih sto manj) pa naj bi dosegla sredi januarja. Pripadniki misije, ki jo bo vodil nekdanji prvi mož sudanske vojaške obveščevalne službe general Mohamed Ahmed Mustafa al Dabi, bodo delovali v skupinah približno desetih ljudi, obiskali pa naj bi več kot sto krajev po vsej državi. Sirski zunanji minister je izjavil, da jim bo vlada zagotovila svobodo gibanja in varovanje, obiskati pa bodo smeli vse, razen »občutljivih« vojaških objektov. Njihov mandat je časovno omejen na en mesec z možnostjo soglasnega podaljševanja za prav toliko dolga obdobja.

»Že po prvem tednu operacije bo jasno, ali nameravajo sirske oblasti sodelovati z misijo,« je še pojasnil Arabi in dodal, da bodo sankcije Arabske lige ostale v veljavi, dokler opazovalci ne bodo začeli pošiljati poročil o razmerah na terenu, šele nato bodo predstavniki članic organizacije na podlagi njihovih dognanj odločali o nadaljnjih ukrepih. Sirska opozicija in mednarodna skupnost od misije Arabske lige za zdaj ne pričakujeta prav veliko. Krovna organizacija nasprotnikov Asadovega režima Sirski nacionalni svet je privolitev Damaska v prihod opazovalcev že označila za še eno zavlačevanje, iz ameriškega State Departmenta pa so sporočili, da jih »bolj kot podpisani list papirja zanima izpolnjevanje sprejetih obveznosti«.

Začetek konca?

Pričakovanja v Siriji pa so diametralno nasprotna. Medtem ko vlada pričakuje, da bodo opazovalci potrdili njene navedbe, da pri obvladovanju nemirov nima opravka z miroljubnimi demonstranti, kakor trdijo na Zahodu, ampak z oboroženimi uporniki, se v protestniškem taboru nadejajo zmanjšanja pritiska vladnih sil, kar bi, opozarjajo analitiki, znalo še okrepiti demonstracije proti režimu. Njegovi nasprotniki si še posebno veliko obetajo od morebitnega umika vojske iz mest, saj zatrjujejo, da bo vlada v tem primeru nemudoma izgubila nadzor nad številnimi deli države, to pa bi lahko napovedalo začetek konca 11-letne vladavine Bašarja al Asada.

Protesti proti sirskemu predsedniku so izbruhnili že sredi marca, odtlej pa je po podatkih Združenih narodov izgubilo življenje več kot 5000 ljudi. V zadnjem času doslej pretežno miroljubni upor čedalje hitreje prerašča v oboroženi spopad med vladnimi silami in uporniki, ki grozi z izbruhom državljanske vojne po sektaških ločnicah, ta pa bi se lahko kaj hitro razširila v že tako ne najbolj stabilno soseščino. Vse očitnejše vpletanje rivalskih regionalnih blokov pod vodstvom šiitskega Irana in sunitske Saudske Arabije v dogajanje v Siriji možnost uresničitve tovrstnega scenarija le še krepi.