Božo Mašanović, Delov dopisnik iz Bruslja
Bruselj - »Implementacija arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško je zelo pomembna za EU«, saj »bo postala model za celotno regijo in pokazala, kako je mogoče dvostranska vprašanja rešiti v evropskem duhu«, je po srečanju s hrvaškim državnim poglavarjem Ivom Josipovićem poudaril predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy ter izrazil zadovoljstvo zaradi podpisa dogovora o načinu ureditve meje med sosedama in ratifikacije tega dokumenta v saboru. Najvišji politik Unije je dodal, da je dobro regionalno sodelovanje na Zahodnem Balkanu ključno v procesu širitve, zato je pomembno izboljšati dvostranske odnose, rešiti spore zaradi mej in omogočiti vračanje beguncev.
Tudi za Joséja Manuela Barrosa je spodbujanje regionalnega sodelovanja in dobrih odnosov s sosedami v pravem evropskem duhu temeljni kamen evropske integracije. Predsednik evropske komisije je pohvalil »konstruktivno stališče predsednika Josipovića o regionalnih vprašanjih«, čeprav ne kaže prezreti, da je gost iz Zagreba, ko je bil še član sabora, glasoval proti potrditvi arbitražnega sporazuma s Slovenijo. Josipović je zagotovil, da je Hrvaška zelo zavezana sodelovanju s sosednjimi državami, in napovedal pomembne korake v tem procesu, pri čemer je posebej omenil srečanje Boruta Pahorja, Jadranke Kosor in Borisa Tadića na Ptuju.
Med dvodnevnim obiskom v vseh treh institucijah Unije je Ivo Josipović dobil zagotovila sogovornikov o podpori sprejetju Hrvaške v EU, vsi pa so tudi poudarili, da kandidatko čaka še veliko dela na pristopnih pogajanjih, kjer je doslej odprla 30 (od 33) poglavij pravnega reda, začasno pa jih je zaprla 17, kar je predsedniku evropskega parlamenta Jerzyju Buzeku narekovalo prispodobo, da je »kozarec napol poln, in ne napol prazen«.
Konec pristopnih pogajanj že letos?
»Lani je Hrvaška dosegla znaten napredek pri pristopnih pogajanjih, ki zdaj prehajajo v končno fazo,« je dejal Herman Van Rompuy, ki sodi, da bi se pogajanja lahko končala še letos, če bodo izpolnjene vse zahteve za članstvo. José Manuel Barroso se je strinjal, da je končanje pogajanj v bližnji prihodnosti mogoče, toda pot bo zelo zahtevna. Kandidatka je »doslej dosegla precejšen napredek, še vedno pa mora izpolniti zahtevne pogoje«, med katerimi je šef komisije naštel reformo pravosodja in javne uprave, spoštovanje pravic manjšin in dosledno sodelovanje s haaškim sodiščem, ki je »zlasti pomembno za odpiranje poglavja o pravosodju in temeljnih pravicah«.
Potem ko je Nizozemska kot zadnja od štirih članic Unije umaknila zadržke, pri katerih je vztrajala več mesecev, ker Hrvaška še ni dostavila Ictyju zahtevanih topniških dnevnikov iz časov operacije Nevihta, je predsedujoča Španija konec februarja pozvala vlado v Zagrebu, naj pošlje pogajalsko izhodišče za poglavje o pravosodju in temeljnih pravicah, ki bi ga lahko odprli že na naslednji pristopni konferenci (sredi aprila), če bo dotlej opravljen običajni postopek usklajevanja stališč med članicami EU. O sodelovanju Hrvaške z Ictyjem se je Herman Van Rompuy dan pred obiskom Josipovića pogovarjal tudi z glavnim haaškim tožilcem Sergeem Brammertzem.
Evroskepticizem na Hrvaškem narašča
Medtem pa se na Hrvaškem očitno razrašča evroskepticizem, ki vedno bolj skrbi politično elito. Jerzyja Buzeka je močno presenetilo, ko mu je Josipović omenil, da je podpora hrvaškemu članstvu v Uniji višja v Sloveniji kot na Hrvaškem. Padanja zanimanja za evropsko integracijo se očitno zaveda tudi Barroso, saj je kandidatko opozoril, da je »EU pripravljena pozdraviti Hrvaško kot novo članico, toda ko bodo pogajanja končana, morajo biti Hrvati pripravljeni, da se ji pridružijo«.
Hrvaškim kmetom, ki te dni glasno protestirajo zaradi novih kvot, in delavcem v ladjedelnicah, ki čakajo na privatizacijo, je predsednik komisije sporočil, da so nekatere reforme potrebne ne glede na članstvo v Uniji, poleg tega mora Hrvaška, ki hoče večji dostop na evropski trg, upoštevati pravila, ki veljajo tudi za vse druge države v EU, zato je zanikal, da bi bila kandidatka diskriminirana.
Ivo Josipović se je strinjal, da bi bile reforme v kmetijstvu in ladjedelništvu nujne tudi, če ne bi vstopali v Unijo, probleme na obeh področjih pa je opisal kot »hrvaške notranje slabosti, ki jih vrsto let nismo reševali«. Že nekaj hrvaških vlad je imelo nalogo preoblikovati ladjedelnice, da bodo sposobne preživetja, je dejal predsednik, »žal pa to ni bilo storjeno«.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela