Argentina: v železniški nesreči več mrtvih in okrog 600 ranjenih

Po poročanju tamkajšnjih medijev je umrlo vsaj 49 ljudi, več kot 600 je ranjenih.

Mo. B., Delo.si
sre, 22.02.2012, 16:50; spremenjen: 19:21

Buenos Aires - V argentinskem Buenos Airesu se je danes zgodila huda železniška nesreča, v kateri je bilo ranjenih prek 600 ljudi, 49 ljudi je življenje izgubilo. Med smrtnimi žrtvami je tudi 7-letni deček, ki so ga iz prvega vagona reševali tri ure.

Okoliščine nesreče še niso znane, a oblasti ugibajo, da so vlaku odpovedale zavore. Ta je nato pri 20 kilometrih na uro iztiril in treščil v ploščad na železniški postaji v Buenos Airesu.

Minister za promet Juan Pablo Schiavi je razmere na eni najbolj obljudenih železniških postaj opisal kot »grozovite«. Povedal je, da se je zaradi silovitega trka drugi vagon v prvega zaril šest metrov globoko. Dodal je, da je večina ljudi utrpela manjše poškodbe, okoli 200 potnikov pa je bilo huje ranjenih.

Nesreča se je zgodila v času jutranje prometne konice, ko je bil vlak nabito poln. Po poročanju tamkajšnjih medijev je bilo na njem 2000 potnikov, najhuje so jo odnesli tisti v prvih dveh vagonih. »V trenutku smo se znašli na tleh. Ne vem, kako se nam je uspelo rešiti,« je povedala ena od potnic, ki je potovala skupaj s svojimi otroki. Nesrečo je preživel tudi strojevodja, ki so ga poškodovanega odpeljali v bolnišnico.

Predstavnik sindikata železniških delavcev Ruben Sobrero je povedal, da je vlak prišel iz mehanične delavnice le dan pred nesrečo. »Kolikor vemo, je na vseh prejšnih postajah zavirl normalno,« je povedal.

Železniške nesreče so v Argentini sicer dokaj pogoste. Leta 2008 je v trčenju vlaka in avtobusa na območju mesta Delores umrlo 18 ljudi, septembra lani je v podobni nesreči umrlo 11 ljudi, 200 je bilo ranjenih. Najhujša železniška nesreča v zgodovini Argentine se je zgodila leta 1970, ko je na severu prestolnice ugasnilo 200 življenj.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se