Tiskane izdaje
Damask - Sirski režim se kljub triletni državljanski vojni, med katero je po zadnjih podatkih umrlo 150.000 ljudi, tri milijone beguncev pa je pobegnilo v sosednje države, pospešeno pripravlja na predsedniške volitve, ki so jih opozicija in večji del mednarodne skupnosti že označili za »farso«.
Danes je uradno kandidaturo na volitvah, ki bodo potekale 3. junija, napovedal sirski predsednik Bašar al Asad. »Jaz, državljan Bašar Hafez al Asad, želim najaviti svojo kandidaturo za položaj predsednik republike,« je zapisal v pismu, ki ga je prebral predsednik parlamenta Mohamed al Laham. V izjavi, ki jo je po poročanju francoske tiskovna agencije AFP objavil na uradnem facebook profilu, je privržence tekmecev za predsedniški položaj še pozval, naj svojo podporo izrazijo prek volilnih skrinjic.
Doslej je svojo kandidaturo napovedalo še šest drugih kandidatov, ki so javnosti bolj ali manj neznani. Pričakovano je, da bo Asad, ki je vodenje države prevzel po smrti očeta Hafeza leta 2000, na volitvah zabeležil prepričljivo zmago in osvojil vnovičen sedemletni mandat.
»Parodija demokracije«
Prve predsedniške volitve po odpravi referenduma o enem kandidatu spremljalo številne kritike; največja opozicijska skupina Sirska nacionalna koalicija jih je označila za »farso«, Washington je dejal, da gre za »parodijo demokracije«.
Po pravilih smejo na volitvah kandidirati le tisti, ki so zadnjih deset let živeli v Siriji, s čimer so iz tekme izpadli glavni opozicijski aktivisti, ki živijo v izgnanstvu. Jasno ni niti, koliko ljudi bo sploh lahko volilo; skoraj polovica sirskega prebivalstva je po poročanju AFP morala zaradi nasilja zapustiti svoje domove, tri milijone jih živi v sosednjih državah.Volilna komisija je danes sporočila, da večina od slednjih ne bo smela voliti, saj so državo zapustili nezakonito. Združeni narodi navajajo, da je približno 88 odstotkov od več kot milijona beguncev, ki so se zatekli v Libanon, državo zapustilo na uradnih mejnih prehodih, kar pa ne velja za tiste, ki so se zatekli v Turčijo in Irak - večina je mejo prestopila nezakonito.
»Nočemo ne režimskih sil ne FSA, vse kar hočemo je živeti v miru«
Medtem ko se v Damasku pripravljajo na volitve, drugod po državi divja nasilje. Sirski observatorij za človekove pravice, ki ima sedež v Britaniji, je danes sporočil, da nameravajo pripadniki opozicije delu mesta Alep, ki je pod nadzorom vladnih sil, povrniti elektriko. Električno napeljavo so prekinili pred več kot tednom dni, s čimer so hoteli režimske sile prisiliti k zaustavitvi zračnih napadov na dele mesta, ki so pod nadzorom upornikov. Podobno obljubo so dali tudi pripadniki skrajne islamistične skupine Fronta Al Nusra, ki pa so sporočili, da »bodo elektriko povrnili celotnemu Alepu in končali trpljenje našega ljudstva«.
Observatorij je sicer pred tem poročal o enem od mnogih režimskih zračnih napadov na Alep z improviziranimi bombami - sodi, napolnjenimi z eksplozivom in šrapneli, ki jih zakotalijo iz helikopterjev. Tovrstno orožje ubija nediskriminatorno in med civilisti terja številne žrtve.
V zadnjih tednih so se spopadi med uporniškimi silami in silami režima v Alepu zaostrili. Po neuradnih podatkih je iz mesta pobegnilo 70 odstotkov prebivalcev. »Živeti tukaj je popolnoma bedno,« je za britanski BBC povedal Feras, učitelj angleščine iz Alepa. »To ni življenje; ves dan in noč v strahu čakamo, da nam na glavo pade izstrelek.«
Kot je povedal za BBC, je sprva podpiral revolucijo - ljudje so takrat po njegovih besedah govorili o svobodi in demokraciji, zdaj pa govorijo le še o bombah in nabojih. »Številne oboroženi skupine tu kradejo hiše, za ljudi ne delajo nič dobrega. Zato so ljudje tukaj začeli sovražiti obe strani. Nočemo ne režimskih sil ne FSA [Svobodna sirska vojska], vse, kar hočemo, je živeti v miru.«
