Tiskane izdaje
Assange je po pisanju Slovenske tiskovne agencije pojasnil, da se je na ekvadorsko veleposlaništvo zatekel, da bi opozoril na zaroto ZDA, katere žrtev naj bi bil, ter na dejstvo, da ga je Avstralija pustila na cedilu, saj ni posredovala proti njegovi izročitvi Švedski. »Slišali smo, da Ekvadorci simpatizirajo z mojimi prizadevanji,« je Assange dejal v pogovoru za avstralski radio ABC. Priznal pa je, da nima nobenega zagotovila, da bi bila njegova prošnja za politični azil uresničena, prav tako ne ve, kdaj bo odločitev o tem sprejeta.
Ekvadorski predsednik Rafael Correa je po pisanju STA v četrtek novinarjem dejal, da v zvezi s primerom potekajo pogovori z drugimi vpletenimi državami. »Imeli bomo pogovore in poiskali stališča drugih držav. Ne želimo nikogar užaliti, posebej ne države, kot je Velika Britanija, ki jo globoko spoštujemo,« je pojasnil Correa.
Britansko vrhovno sodišče je 14. junija zavrnilo prošnjo Assangea za ponovno obravnavo vprašanja njegove izročitve Švedski. Prošnjo za ponovno odprtje primera je vložil, potem ko je vrhovno sodišče konec maja zavrnilo njegovo pritožbo na sklep o izročitvi. Assange je tako v prizadevanjih, da prepreči izročitev, izkoristil vse pravne možnosti na Otoku in se lahko obrne le še na Evropsko sodišče za človekove pravice. Po mnenju pravnih strokovnjakov tudi tam nima veliko možnosti za uspeh.
Assangea želijo na Švedskem zaslišati zaradi obtožb dveh žensk o treh spolnih napadih in posilstvu, ki naj bi jih zagrešil v Stockholmu leta 2010. Ustanovitelj WikiLeaksa ostro zavrača obtožbe in trdi, da so bili spolni odnosi z obema sporazumni. Po njegovem mnenju so obtožbe na njegov račun politično vzpodbujene in povezane z objavami na Wikileaksu, ki so bile najbolj odmevne prav v mesecih pred izdajo zapornega naloga.
