Tiskane izdaje
London − Obrambno ekipo ustanovitelja žvižgaške spletne strani WikiLeaks Juliana Assangea, čigar izročitev zahtevajo švedske oblasti, ki ga hočejo zaslišati v zvezi z domnevnim posilstvom in spolnim napadom, bo vodil nekdanji španski sodnik Baltasar Garzón, poroča ruska tiskovna agencija RIA Novosti.
Garzón, ki je mednarodno javnost nase opozoril oktobra 1998, ko je izdal nalog za aretacijo nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta, znova pa leta 2001, ko je zavrnil izročitev pozneje izgnanega ruskega medijskega tajkuna Vladimirja Gusinskega domovini, se je z Assangeom že sestal na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kjer se Avstralec zadržuje že več kot mesec dni in čaka na odločitev o morebitni odobritvi prošnje za azil. Te odločitve ekvadorski predsednik Rafael Correa sicer še ni sprejel, saj tamkajšnje oblasti še vedno preiskujejo obtožbe Assangovih domnevnih žrtev.
Garzón, ki velja za velikega borca za človekove pravice, je znan tudi po svojih prizadevanjih za izkoreninjenje islamskega radikalizma in trgovine z drogami ter boja proti baskovski teroristični organizaciji Eta. Znan pa je tudi po dveh zloglasnih sodnih postopkih proti njemu. Vrhovno sodišče v Madridu ga je februarja namreč spoznalo za krivega zlorabe pooblastil, ko je leta 2008 med preiskavo o sumu korupcije med člani konservativne Ljudske stranke odredil prisluškovanje, zaradi česar so mu enajst let prepovedali opravljati sodniški poklic. Poleg tega čaka še na odločitev sodišča v postopku zaradi domnevne prekoračitve pooblastil, ker je leta 2008 odredil preiskavo o izginotjih v obdobju španske državljanske vojne in Francovega režima − tabuja novejše španske zgodovine. Za te zločine so v Španiji leta 1977 namreč razglasili amnestijo, Garzón, ki trdi, da je šlo za zločine proti človečnosti, ki ne morejo biti predmet amnestije, pa se je kljub temu odločil za preiskavo.
Assange še vedno »ujet« na veleposlaništvu
Spomnimo še, da je britanska policija konec junija Assangu vročila obvestilo o izročitvi Švedski in mu naročila, naj se zglasi na policijski postaji, česar pa ustanovitelj WikiLeaksa ni storil. Pravni zagovorniki so mu namreč svetovali, naj raje ostane na ekvadorskem veleposlaništvu, dokler to razpravlja o njegovi prošnji za azil.
Kot smo na Delu že poročali, so Assanga v Veliki Britaniji na podlagi evropskega naloga za aretacijo, ki ga je izdalo švedsko tožilstvo, pridržali decembra 2010. Kmalu po aretaciji se je začela odisejada z izpodbijanjem naloga. Njegovi odvetniki so namreč trdili, da nalog za aretacijo ni veljaven, saj ga je izdalo švedsko tožilstvo in ne sodišče, kot je v navadi v Veliki Britaniji. Na Švedskem ga sicer (še) ne obtožujejo ničesar, ampak ga hočejo le zaslišati v zvezi z obtožbami o posilstvu in o poskusu posilstva, ki ju je domnevno zagrešil avgusta 2010 v Stockholmu.
V prid Assangovi izročitvi švedskim oblastem so sicer odločila kar tri sodišča v Veliki Britaniji. Nižje sodišče je izročitev odobrilo februarja 2011, pritožbo na to določitev pa je višje sodišče novembra lani zavrnilo, a je Assange dobil dovoljenje, da se pritoži še na vrhovno sodišče, ki je pritožbo poslušalo februarja. Konec maja je izočitev naposled potrdilo še britansko vrhovno sodišče, ki je sredi junija Assangu zadalo še en pravni udarec − zavrnilo je namreč njegovo prošnjo za ponovno obravnavo primera o izročitvi Švedski. Avstralec se tako lahko obrne le še na Evropsko sodišče za človekove pravice, a po mnenju pravnih strokovnjakov tudi tam nima veliko možnosti za uspeh.
Assange krivdo za očitana dejanja sicer že vseskozi odločno zanika in trdi, da gre za politično motivirani pregon, povezan z dejavnostmi njegove spletne strani WikiLeaks. Ta je namreč svetovno diplomacijo dodobra pretresla konec leta 2010, ko je začela objavljati sveženj tisočih ameriških diplomatskih depeš. Le nekaj dni pozneje je švedsko sodišče zanj izdalo nalog za aretacijo. Assange in njegovi odvetniki zato že vseskozi trdijo, da je sodni pregon politično motiviran, hkrati pa izražajo zaskrbljenost, da ga bo Švedska izročila Združenim državam Amerike, te pa ga bodo zaprle v taborišče Guantanamo na Kubi.
