Avstrija, do marihuane prijazna država

Severna soseda, kljub strogi zakonodaji do konoplje, v tem pogledu slovi kot ena od bolj liberalnih držav.

Objavljeno
17. julij 2014 15.43
Boris Čibej, zunanja politika
Boris Čibej, zunanja politika

Dunaj − Čeprav uporaba marihuane »tehnično ni nezakonita«, kakor so se izrazili v enem od spletnih priročnikov za globalne popotnike, ki bi radi tudi v tujini uživali v najbolj priljubljenem nedovoljenem mamilu na svetu, sta njena proizvodnja in posest kaznivi dejanji. Pred šestimi leti je avstrijski parlament sprejel zakon, ki dovoljuje uporabo marihuane v medicinske namene, kar dobro vedo tudi nekateri slovenski onkološki bolniki, ki se z »belimi« recepti iz domovine odpravljajo po kanabinoidna zdravila čez mejo.

Avstrija velja za eno bolj strpnih držav do uživalcev marihuane, a po črki njihovega zakona med njo in ostalimi prepovedanimi mamili ni nobene razlike. Dovoljeno je le uživanje, za vse ostalo, vključno s posredovanjem (kar je lahko tudi zgolj podaja prižganega džointa prijatelju) in posedovanjem (pa čeprav enega samega, skoraj že pokajenega smotka), pa vam teoretično grozi do enega leta zapora. Striktno rečeno, v Avstriji te ne bi kaznovali le, če bi kadil med tem, ko bi bil v nezavesti, se je duhovito izrazil eden od poznavalcev.

Policija rada zamiži na eno oko

A vsaj v Gradcu in prestolnici, kjer je tudi sedež službe, ki pri Združenih narodih skrbi za nadzor nad drogami in preprečevanje kriminala (UNODC), javno uživanje in posedovanje manjših količin tega mamila ne bo pritegnilo pretirane pozornosti policije, so pred časom zapisali na spletnem vodiču Wikitravel (potem pa zapis zaradi protestov bralcev umaknili).

»Ta stavek do neke mere drži,« pravi 35-letni filmski režiser z Dunaja, ki ni hotel biti imenovan. »Mirno sem kadil v parku, ko se je mimo pripeljala policija. Videli so, kaj počnem, pa niso niti trznili. Povsem drugače pa bi seveda bilo, če bi ob meni stal kak temnopolti moški.« Če te že primejo za kajenje in posest manjših količin marihuane v Avstriji, vsaj ob prvem prekršku raje izrekajo denarne kazni in prevzgojne ukrepe, s katerimi se storilci izognejo sodnim postopkom.

Po zadnjih podatkih so pred dvemi leti v vsej državi zabeleželi 24.000 primerov kršitve zakonov o prepovedanih mamilih, od tega je bilo kar 19.000 primerov zgolj uživanja, proti preprodajalcem marihuane pa so sprožili le 505 kazenskih postopkov. Po uradnih podatkih je marihuano, katere gram v prestolnici stane okoli deset evrov, na tak ali drugačen način poskusila že več kot petina Avstrijcev, približno vsak osmi pa jo uživa redno ali občasno.

Razširjena industrijska raba

Konopljo so v naši severni sosedi gojili že v davnih časih, po vsesplošni protimarihuanski histeriji iz šestdesetih let prejšnjega stoletja pa so jo spet dovolili vzgajati leta 1995. Industrijska konoplja ne sme vsebovati več kot 0,3 odstotka THC (konopljinega najbolj psihoaktivnega kanabinoida tetrahidrokanabinola), zakonodaja pa loči med dovoljenim gojenjem in prepovedanim proizvajanjem. Ločnica je preprosta: takoj, ko začnete ločevati s THC-jem bogate vrščike od ostale rastline, ste se iz zakonitega gojitelja spremenili v zločinskega proizvajalca.

Proizvodnja industrijske konoplje in izdelkov iz nje je zacvetela, uporabljajo jo kot zeleno alternativo za izolacijski material, iz nje stiskajo olje, jo dodajajo k hrani, celo k pivu in žganju, ponekod, kakor v Hanfthalu, »konopljini dolini« na severu države, pa poskušajo z vrnitvijo k več kot 800 let stari tradiciji gojenja marihuane pritegniti tudi turiste.

En »head shop« na 100.000 prebivalcev

Čeprav opojne marihuane ne morete legalno kupiti, pa je Avstrija prava meka za njene uporabnike in proizvajalce. »Avstrijska prestolnica ima en 'head shop' na 100.000 prebivalcev,« so bili pred tremi leti vzhičeni pri spletni reviji Cafebabel. Nepoučene so opozorili, da v avstrijskih »head shopih« ne moreš kupiti samega mamila tako kot v nizozemskih »coffee shopih«, pač pa dobiš čisto vse za njegovo (nezakonito) pridelavo in (zakonito) uživanje.

Trgovine, ki prodajajo semena, zemljo, gnojila, luči, namakalne sisteme itd., so v samem središču Dunaja, na njegovem južnem obrobju, ki je Slovencem znano zlasti po švedski prodajalni pohištva Ikea, pa so na 2000 kvadratnih metrih površine odprli ogromno tovrstno nakupovalno središče Grow City.