Urban Červek, Dunaj
Dunaj – V avstrijskem parlamentu je včeraj opozicija skoraj enotno zavrnila vladni varčevalni paket. V 26,7 milijarde evrov vrednem načrtu zmanjševanja stroškov in zviševanja davkov je vsaka od treh opozicijskih strank našla drugačne razloge za svoje nasprotovanje.
Očitki opozicijskih strank – zelenih, svobodnjaške stranke in Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZÖ) – so v skladu z njihovo politično usmerjenostjo različni. Svobodnjaška stranka nasprotuje predvsem napovedani ustavitvi nekaterih velikih infrastrukturnih projektov, zelene, ki so tudi zahtevali sklic izredne seje parlamenta, je zmotilo, da v svežnju ni splošnega davka na premoženje, v BZÖ pa, obratno, nasprotujejo vsakršnemu zvišanju davkov.
Zelene je zmotilo predvsem določilo, da namerava država v prihodnjih petih letih privarčevati 200 milijonov evrov pri ukrepih za preprečevanje podnebnih sprememb in varovanje okolja. Okoljskemu ministru Nikolausu Berlakovichu očitajo, da sveženj hkrati z omenjenim varčevanjem predvideva povečanje nakupa kvot za izpuste CO2 iz tujine. Za nakup »pravic za onesnaževanje«, kot so jih označili zeleni, bo država tako v prihodnjih petih letih namesto 500 milijonov plačala kar dvakrat toliko, torej okroglo milijardo evrov. Po besedah vodje zelenih Eve Glawischnig vlada z varčevanjem na področju okolja in podnebnih sprememb med drugim ogroža na tisoče delovnih mest v sektorju okoljske tehnologije.
Vodja svobodnjaške stranke Heinz-Christian Strache je opozoril na napoved, da bodo imela podjetja zaradi dražjega zadolževanja do leta 2016 670 milijonov evrov več stroškov, kar bo prizadelo predvsem manjša in srednja podjetja. Ponovil je tudi nasprotovanje dodatnim davkom, predvsem bi morali iz obdavčenja po Strachejevem izvzeti »domače družine«.
Kancler Werner Faymann je na očitke opozicije odgovoril, da bo Avstrija kljub predlaganim ukrepom ostala država socialne varnosti in visoke zaposlenosti. Po njegovem predvideni ukrepi omogočajo uravnovešenje državne porabe brez povečanja brezposelnosti mladih ali obsežnega dviga davkov.
Vladna koalicija dveh največjih strank, socialdemokratske Wernerja Faymanna in ljudske stranke Michaela Spindeleggerja, ima sicer v parlamentu udobno večino, zato je pričakovati zanesljivo sprejetje varčevalnega svežnja. Javna razprava, v kateri lahko organizacije in posamezniki izrečejo pripombe k predlaganemu varčevalnemu svežnju, se sicer izteče v ponedeljek.
Politično tvegani rezi
Načrt predvideva 26,7 milijarde evrov prihrankov, dve tretjini s krčenjem porabe, eno tretjino zneska pa naj bi zagotovili s prihodki od davkov. Te bodo zvišali predvsem ljudem z najvišjimi dohodki (v obliki t. i. solidarnostnega davka na dohodek), dodatno bodo obdavčeni tudi vlagatelji v nepremičnine in avstrijska podjetja, ki delujejo v tujini. Svojo porabo bodo morale zmanjšati tudi avstrijske zvezne dežele.
Velik del privarčevanega zneska bo odpadel na upokojence in javne uslužbence, kar je po mnenju opazovalcev leto dni pred volitvami politično tvegana poteza. Varčevalni sveženj namreč močno omejuje predčasno upokojevanje, s čimer hočejo oblasti zvišati dejansko starost ob upokojitvi s sedanjih 58 na 62 let.
Pokojnine se bodo v prihodnje zviševale manj od stopnje inflacije. Javnim uslužbencem, razen v vojski, policiji in izobraževanju, pa se napoveduje zamrznitev plač v prihodnjem letu in minimalni dvig v letu 2014. Prihranili naj bi tudi z zamrznitvijo nekaterih infrastrukturnih projektov, največ z ustavitvijo gradnje železniškega predora Brenner med Avstrijo in Italijo.
Avstrija je ena od devetih evropskih držav, ki jim je agencija Standard & Poor's januarja znižala najvišjo bonitetno oceno AAA. Avstrijski proračunski primanjkljaj je v preteklih letih naraščal, predvsem zaradi ukrepov za omilitev posledic svetovne krize. Lani je znašal 3,4 odstotka BDP, letos ga hoče vlada znižati na tri odstotke, do leta 2016 pa naj bi bil proračun uravnotežen. Finančna ministrica Maria Fekter je ob predstavitvi varčevalnega svežnja izrazila upanje, da bo ta državi znova zagotovil najvišjo bonitetno oceno.