Bančna drama na Cipru: Manj premožnim naj ne bi trgali denarja z računov

Bruselj – Bančna drama na Cipru bo trajala še najmanj nekaj dni. Tamkajšnji parlament reševalnega svežnja, ki je bil konec tedna sprejet na bruseljskem zasedanju evrske skupine, še ni potrdil. Ciprske banke bodo ostale zaprte vsaj do četrtka.

Reševalci evra so se s svežnjem za Ciper sicer ukvarjali od lanskega poletja in tudi po njegovem sprejetju je ostalo negotovo, ali bo sploh blagoslovljen v predvideni obliki. Ciprski parlament, ki bi ga moral sprejeti že v nedeljo, je odločanje še enkrat preložil, na današnji večer. Finančni minister Michalis Sarris je z vodilnimi bankirji razpravljal o alternativnih rešitvah. Negotovo je, ali bi parlamentarci sploh potrdili rešitev, po kateri bi vsi (med drugim majhni varčevalci na čelu z upokojenci) morali plačati dajatve na depozite v bankah.

Za vloge do 100.000 evrov je bila v sprejetem predlogu predvidena dajatev v višini 6,75 odstotka. V napetem notranjepolitičnem položaju je delna razlastitev varčevalcev obravnavana kot nesprejemljivi narek trojke. Predvsem iz Berlina, Pariza in Bruslja prihajajo sporočila, da se je ciprska vlada sama odločila za tak korak. Po drugi strani ne omenjajo, da pravzaprav ni imela druge izbire, kakor da denar za sofinanciranje svežnja vzame z računov varčevalcev. Po nepotrjenih informacijah je Nikozija v noči na soboto zavrnila model: manjša obdavčitev za manjše vloge in višja za večje.

Po logiki zagovornikov kočljivega ukrepa reševanja orjaškega problema Cipra z bankami ne bi smeli naprtiti davkoplačevalcem, marveč tistim, ki so v času »debelih krav« mastno služili z nalaganjem denarja, češ, obrestne mere so bile visoke in obdavčitve skoraj ni bilo. Poleg tega se je na ciprskih računih dolga leta nabiral denar sumljivega izvora (ne le iz Rusije), čeprav je Nikozija ves čas zatrjevala, da proti pranju denarja ukrepa po najboljših evropskih standardih.

V evropski politiki so se nemudoma slišali pozivi, denimo predsednika evropskega parlamenta Martina Schulza, da bi sveženj moral biti bolj socialni občutljiv. To pomeni, da varčevalci, ki imajo na računih manjše zneske, dajatve ne bi plačali. V ponedeljek so krožili različni predlogi. Po najbolj verjetnem dajatve za vloge do 20.000 evrov sploh ne bi bilo, po drugem bi bila obdavčitev za vloge do 100.000 triodstotna, tretji predlog je omenjal še višjo obdavčitev računov, na katerih so milijonski zneski. Doslej je bil za vloge nad 100.000 evrov predviden 9,9-odstotni davek.

Napaka finančnih ministrov

Glasov dvomljivcev je čedalje več. Med strokovnjaki že tako prevladuje prepričanje, da so reševalci evra začeli tvegano igro, ki lahko povsem omeja zaupanje v banke na jugu Evrope. Varčevalci bi, denimo, lahko začeli panično oblegati banke v Španiji, ko se bodo pojavila nova ugibanja o pomoči za reševanje bank. Tudi avstrijska finančna ministrica Maria Fekter je na neki prireditvi na Dunaju zatrdila, da je dogajanje konec tedna v precejšnji meri omajalo zaupanje in da bi morali razmišljati, kako bi se v prihodnosti ognili takšnim napakam.

Evrska skupina je danes sklicala telefonsko konferenco, na kateri so »reševalci« evra razpravljali o različnih rešitvah, ki so bile na mizi. Iz ključnih članic denarne unije, Evropske centralne banke (ECB) in bruseljskih struktur je prihajalo bolj ali manj enako sporočilo, češ, Ciper se lahko samo odloči, kakšno lestvico bo uporabljal za obdavčitev. Ključno je le, da z dajatvijo zberejo 5,8 milijarde evrov, s katerimi bodo nadgradili desetmilijardno pomoč, ki jo bo zagotovil evropski stabilnostni mehanizem ESM.

Strah pred obleganjem bank

Edinstveni ukrep v bitki z dolžniško krizo je vznemiril prebivalce po celotni Evropi. Politiki in bankirji drug za drugim ponavljajo, da so hranilne vloge varne. Navsezadnje, najpozneje po vrhu finančne krize, propadu Lehman Brothers, so politiki zagotovili stabilnost bančnega sistema z izrečenim jamstvom, da so vloge v bankah varne. Na ravni celotne EU velja državno jamstvo za vloge do 100.000 evrov. Dogajanje na Cipru je znamenje, da v kriznih razmerah državno jamstvo postane relativno.

V Bruslju so delno razlastitev utemeljevali kot fiskalni ukrep, ki ga je sprejela ciprska oblast in nima nobene zveze z državno jamstveno shemo za banke. Pogoj za njeno aktiviranje je bankrot banke. Ciprske banke, seveda, niso bankrotirale, četudi so po izbruhu krize – najhujši udarec je bil delni odpis terjatev do Grčije v širšem evropskem kontekstu – ostajale pri življenju le s pomočjo monetarnih injekcij iz ECB. Ciper razglašajo za izjemo – po velikosti bančnega sektorja, njegovi strukturi in brezupnem položaju njenega bančnega sektorja.

Zsolt Darvas iz bruseljskega možganskega trusta Bruegel je zapisal, da je sporazum finančnih ministrov o Cipru sicer imel dobre namene, a sprejet je bil s precej pomanjkljivostmi. Če bi bil sprejet rešilni sveženj za banke, v katerem bi bil le denar iz javnih sredstev, da bi bila ogrožena finančna vzdržnost države. Po Darvasovem mnenju bi ciprske banke brez sanacije bankrotirale, kar bi bi bil slabši razplet za vse vpletene. A eno od glavnih napak je: vključevanje depozitov pod 100.000 evrov, ki lahko spodkoplje zaupanje v sistem jamstev za vloge po vsej Evropi.