Bančni spor med Slovenijo in Hrvaško: tokrat pregled temeljnih dejstev

Otočec – Prvo srečanje Franceta Arharja in Zdravka Rogića, ki sta ju slovenska in hrvaška vlada imenovali za proučitev in iskanje rešitve problematike Ljubljanske banke na Hrvaškem, še posebno tožb, ki se nanašajo na prenesene devizne vloge varčevalcev, je minilo brez revolucionarnih presenečenj, a vendarle pomeni korak naprej.

Srečanje je bilo namenjeno »svojevrstni retrospektivi dogajanja ter pregledu temeljnih dejstev v dobrih dveh desetletjih, ko je bilo veliko nezadovoljstva zaradi te težave, tako na ravni držav kot posameznikov,« je dejal France Arhar. Napovedal je tudi, da bosta s hrvaškim kolegom najprej pripravila inventuro vseh temeljnih dejstev, novo srečanje naj bi bilo že čez dobra dva tedna; najbrž na Hrvaškem.

Hrvaški pooblaščenec Zdravko Rogić je izrazil zadovoljstvo, da se je končno nekaj začelo premikati, in pričakovanje, da »bosta s kolegom Arharjem pripravila analizo ter predlagala ukrepe, ki bi zadevo premaknili z mrtve točke; zadovoljni pa naj bi bili obe strani«. Na vprašanje Dela, ali bo rešitev vključevala tudi odprtje podružnice NLB v Zagrebu, sta oba pooblaščenca odgovorila pritrdilno.

Srečanje strokovnjakov – Arharju je slovenska vlada dodelila mandat do konca letošnjega leta, Rogićev mandat ni omejen – pomeni uresničitev dogovora med zunanjima ministroma obeh držav Karlom Erjavcem in Vesno Pusić, sklenjenega v Dubrovniku 7. julija letos. Njuno novo srečanje je napovedano v okviru septembrskega Strateškega foruma na Bledu.

Dilema, ki razdvaja obe strani, je dejstvo, da Slovenija od hrvaške vlade pričakuje spoštovanje njihove zaveze, da se vprašanje LB rešuje v okviru nasledstva. O tem sta se dogovorila bivša premiera Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor. Hrvaška tega doslej ni hotela priznati. Ena od težav za Slovenijo so tudi tožbe Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb proti LB in Novi Ljubljanski banki na hrvaških sodiščih, za vlaganje katerih imata banki pooblastila hrvaške vlade iz let 1995 in 2001.

Sicer pa je slovenski zunanji minister že nekajkrat ponovil, tudi v pogovoru za Delo, »da bi se lahko – če bi bila sporna pooblastila umaknjena in problem tožb rešen – v Sloveniji nemudoma začel postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe z EU«. Prav v zvezi s tem pa je Zdravko Rogić ponovil stališče uradnega Zagreba, da vprašanje varčevalcev »ne sme biti povezano s slovenskimi ratifikacijskimi postopki Hrvaške pristopne pogodbe z EU«.